Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) JANUARY 2013

O se ke wa Dumelela Selo se go Tloša Kgauswi le Jehofa

O se ke wa Dumelela Selo se go Tloša Kgauswi le Jehofa

“Ikgetheleng lehono yoo le tlago go mo hlankela.”—JOSH. 24:15.

1-3. (a) Ke ka baka la’ng Joshua e le mohlala o mobotse wa motho yo a ilego a dira kgetho ya maleba bophelong? (b) Ke’ng seo re swanetšego go dula re se gopola ge go nyakega gore re dire diphetho?

LENTŠU “ikgethele” ke le matla kudu. Ge motho a ikgethela, o kgetha selo setee gare ga dilo tše dintši e bile a ka laola tsela yeo bophelo bja gagwe bo tlago go leba go yona. Ka mohlala: Nagana ka monna yo a sepelago tseleng, gomme gateetee a fihla moo tsela yeo e thomago go arogana. Na o tla kgetha go tšea efe? Ge e ba a na le moo a lebilego gona, go molaleng gore tsela e nngwe e tla mo iša mo a yago gona mola e nngwe e tla mo aroša.

2 Beibele e na le mehlala e mentši ya batho bao ba ilego ba lebeletšana le boemo bjo bo swanago. Ka mohlala, Kaine o ile a swanelwa ke go kgetha magareng ga go dira dilo ka kgalefo goba gore a e laole. (Gen. 4:6, 7) Joshua o ile a swanelwa ke go kgetha magareng ga go hlankela Modimo wa therešo goba go rapela medimo ya maaka. (Josh. 24:15) Pakane ya Joshua e be e le gore a dule a le kgauswi le Jehofa; ka baka leo, o ile a kgetha tsela yeo e mo thušitšego go dira bjalo. Kaine o be a se na pakane e bjalo, gomme o ile a kgetha tsela yeo e bego e tla mo arošetša kgole le Jehofa.

3 Ka dinako tše dingwe, re ka swanelwa ke go dira diphetho tše thata. Ge e ba seo se direga, dula o gopola ka seo o nyakago go se fihlelela goba pakane ya gago, e lego go tagafatša Jehofa ka dilo tšohle tšeo o di dirago le go phema selo le ge e le sefe seo se ka go katološetšago kgole le yena. (Bala Baheberu 3:12.) Sehlogong se le se se latelago, re tla ahlaahla dikarolo tše šupago bophelong tšeo go tšona re sa swanelago go dumelela selo se re tloša kgauswi le Jehofa.

MOŠOMO WA BOIPHEDIŠO

4. Ke ka baka la’ng mošomo wa boiphedišo o le bohlokwa?

4 Bakriste ba swanetše go itlhokomela le go hlokomela malapa a bona ka dinyakwa tša nama. Beibele e bontšha  gore ge e ba motho a sa nyake go babalela ditho tša lapa la gagwe, ke yo mobe go feta motho yo a se nago tumelo. (2 Bathes. 3:10; 1 Tim. 5:8) Go molaleng gore mošomo wa boiphedišo o phetha karolo e bohlokwa bophelong, eupša ge e ba motho a se šedi, mošomo wa boiphedišo o ka mo tloša kgauswi le Jehofa. Bjang?

5. Ke dilo dife tše bohlokwa tšeo re swanetšego go di ela hloko ka mošomo wa boiphedišo?

5 A re re o tsoma mošomo. Ge e ba o dula nageng yeo mešomo e sa hwetšagalego gabonolo, o ka lekega go amogela mošomo le ge e le ofe woo o hwetšagalago. Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba mošomo woo o thulana le melao ya motheo ya Beibele? Go thwe’ng ge e ba nako ya mošomo goba maeto a mošomo a šitiša mediro ya gago ya Bokriste goba a dira gore o phele kgole le lapa la gago? Na o swanetše go fo amogela mošomo woo gomme o ipotše gore go kaone go ba le mošomo woo go e na le go phutha diatla? Gopola gore go kgetha tsela e fošagetšego go ka go tloša kgauswi le Jehofa. (Baheb. 2:1) Go sa šetšwe gore o tsoma mošomo goba o lekodišiša ge e ba woo o nago le wona gona bjale o a swanelega, o ka dira bjang diphetho tše bohlale?

6, 7. (a) Ke dipakane dife tšeo motho a ka bago le tšona ka mošomo wa boiphedišo? (b) Ke pakane efe yeo e ka go batametšago kgauswi le Jehofa, gomme ka baka la’ng?

6 Ka ge go hlalositšwe pejana, dula o gopola moo o yago gona. Ipotšiše gore: ‘Ke nyaka gore mošomo wa ka wa boiphedišo o nkiše kae?’ Ge e ba o lebelela mošomo e le selo sa go go thuša go itlhokomela le go hlokomela lapa la gago tirelong ya Jehofa, gona Jehofa o tla go šegofatša maitekong a gago. (Mat. 6:33) Jehofa o tseba kamoo a ka go thušago ka gona ge o lahlegelwa ke mošomo goba ge maemo a tša boiphedišo a phuhlama go sa letelwa. (Jes. 59:1) Modimo “o tseba go hlakodiša batho ba boineelo go [yena] molekong.”—2 Pet. 2:9.

7 Ka lehlakoreng le lengwe, go thwe’ng ge e ba pakane ya gago e fo ba gore o hume? Mohlomongwe o ka feleletša o humile. Lega go le bjalo, gopola gore le ge seo se ka direga, mahumo a bjalo a ka se fo itlela, a na le ditlamorago tše kotsi. (Bala 1 Timotheo 6:9, 10.) Ge e ba o etiša mahumo le mošomo wa boiphedišo pele bophelong, gona dilo tšeo di ka go tloša kgauswi le Jehofa.

8, 9. Ke pono efe yeo batswadi ba swanetšego go ba le yona ka mošomo wa boiphedišo? Hlalosa.

8 Ge e ba o le motswadi, nagana kamoo mohlala wa gago o kgomago bana ba gago ka gona. Ke’ng seo ba se bonago e le se bohlokwahlokwa go wena? Na ke mošomo wa gago goba tswalano ya gago le Jehofa? Ge e ba ba bona o etiša maemo, botumo le mahumo pele bophelong bja gago, na ba ka se latele tsela e bjalo e kotsi? Le ge o le motswadi wa bona, na ba ka se thome go go nyatša ka tekanyo e itšego? Mofsa yo mongwe wa Mokriste o re: “Ge ke gopola gabotse, ga go le ka mohla moo tate a ilego a se swarege ka mošomo wa gagwe wa boiphedišo. Mathomong, go be go bonagala eka o šoma ka thata gore lapa lešo le hwetše tše kaonekaone bophelong. O be a sa nyake gore re diile. Eupša nywageng ya morago bjale, go na le se sengwe seo se fetogilego. O phelela mošomo, gomme o tliša ka lapeng dilo tša manobonobo go e na le go tliša feela dilo tša motheo. Ka gona, re tsebja re le lapa leo le nago le tšhelete e ntši go e na le la go kgothaletša ba bangwe gore ba phegelele dipakane tša moya. Ke be nka rata ge tate a ka ntlhokomela ka dilo tša moya go e na le ka tšhelete.”

9 Batswadi, le se ke la itloša kgauswi le Jehofa ka go etiša pele mešomo ya lena ya boiphedišo. Ka mohlala wa lena, bontšhang bana ba lena gore le tloga le dumela gore mahumo a bohlokwahlokwa ao re ka bago le ona ke a moya e sego a dilo tše di bonagalago.—Mat. 5:3.

10. Ke eng seo mofsa yo a sa dutšego a nagana ka mošomo wo a tlago go o kgetha a swanetšego go se ela hloko?

10 Ge e ba o le mofsa yo a sa dutšego a nagana gore ke mošomo ofe wo a ka o dirago, o ka kgetha bjang tsela ya maleba? Ka  ge re boletše pejana, o swanetše go tseba moo bophelo bja gago bo lebilego gona. Na go itlwaeletša mošomo woo le go feleletša o o dira go tla go dumelela gore o kgone go phegelela dikgahlego tša Mmušo ka mo go tletšego goba go tla go tloša kgauswi le Jehofa? (2 Tim. 4:10) Na pakane ya gago ke go phela bjalo ka batho bao lethabo la bona le laolwago ke seo ba nago le sona ka akhaontong ya panka goba dithoto tšeo ba nago le tšona mebarakeng ya ditšhelete? Goba na o tla kgetha go bontšha sebete bjalo ka Dafida yo a ngwadilego gore: “Nkile ka ba lesogana, e bile ke tšofetše, eupša ga se ka bona le ge e le mang yo a lokilego a tlogetšwe a le feela, goba bana ba gagwe ba kgopela dijo”? (Ps. 37:25) Gopola gore tsela e nngwe e tla go tloša kgauswi le Jehofa, mola e nngwe e tla go lebiša bophelong bjo bokaone ka go fetišiša. (Bala Diema 10:22; Maleaki 3:10.) Na wena o tla kgetha tsela efe? *

BOITAPOLOŠO LE BOITHABIŠO

11. Ke eng seo Beibele e se bolelago ka boitapološo le boithabišo, eupša ke’ng seo re swanetšego go dula re se gopola?

11 Beibele ga e thibele batho gore ba ithabiše, le gona ga e lebelele boitapološo le boithabišo e le go senya nako. Paulo o ngwaletše Timotheo gore: “Go tlwaetša mmele go hola ganyenyane.” (1 Tim. 4:8) Go oketša moo, Beibele e bolela gore go na le “nako ya go sega” le “nako ya go bina,” gomme e kgothaletša gore motho a ikhutše ka mo go lekanego. (Mmo. 3:4; 4:6) Lega go le bjalo, ge e ba o se šedi, boitapološo le boithabišo di ka go tloša kgauswi le Jehofa. Bjang? Dikotsi tša tšona di ka tšwelela dibopegong tše pedi—mohuta woo o o kgethago le nako yeo o e fetšago go tšona.

Boithabišo bjo bo swanetšego le bjo bo lekanetšego bo a lapološa

12. Ke dilo dife tšeo o swanetšego go di ela hloko ge o kgetha boitapološo le boithabišo?

12 Sa pele, a re bolele ka mehuta ya tšona. Kgonthišega gore o ka kgona go hwetša boitapološo bjo bo swanetšego le boithabišo bjo bo lokilego. Lega go le bjalo, therešo ke gore bontši bja tšona bo kgothaletša dilo tšeo Modimo a di hloilego, go akaretša le bošoro, go dirišana le meoya le boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša botona le botshadi. Ka gona, o swanetše go lekodišiša mohuta wa boitapološo le boithabišo bjo o bo kgethago. Mohuta woo o tla go kgoma ka tsela efe? Na o tla go kgothaletša gore o be le moya wa bošoro, phadišano e feteletšego goba botšhaba? (Die. 3:31) Na o senya tšhelete ya gago? Na o ka kgopiša  ba bangwe? (Baroma 14:21) Boitapološo le boithabišo bjo o bo kgethago bo dira gore o gwerane le batho ba mohuta mang? (Die. 13:20) Na bo go šušumeletša gore o kganyoge go dira dilo tše fošagetšego?—Jak. 1:14, 15.

13, 14. Ke’ng seo o swanetšego go se ela hloko ge go tliwa tabeng ya nako yeo o e fetšago o itapološa?

13 Le gona o swanetše go hlokomela gore o fetša nako e kaakang o itapološa le go ithabiša. Ipotšiše gore: ‘Na ke fetša nako e ntši ke itapološa moo ke šalago ke na le nako e nyenyane bakeng sa dilo tša moya?’ Ge e ba o ka kgetha go fetša nako e ntši kudu o itapološa le go ithabiša, o tla hwetša gore nako ya gago ya go ikhutša ge e le gabotse ga e go lapološe. Gabotsebotse, batho bao ba fetšago nako e lekanetšego ba itapološa le go ithabiša, ba thabela seo le go feta. Ka baka la’ng? Ka ge ba tseba gore ba thomile ka go dira “dilo tše bohlokwa kudu,” seo se dira gore ba itapološe ntle le go jewa ke matswalo.—Bala Bafilipi 1:10, 11.

14 Le ge go ka bonagala go le bose go fetša nako e ntši o itapološa, go latela tsela yeo go ka go tloša kgauswi le Jehofa. Kgaetšedi yo mongwe wa nywaga e 20 yo a bitšwago Kim, o tseba se go tšwa phihlelong ya gagwe. O re: “Ke be ke dula ke le meletlong. Mafelobekeng a mangwe le a mangwe ke be ke sa dule fase—Labohlano, Mokibelo le Sontaga. Lega go le bjalo, ga bjale ke a bona gore go na le dilo tše dintši tše bohlokwa kudu tšeo motho a swanetšego go di dira. Ka mohlala, ka ge ke le mmulamadibogo, ke tsoga ka iri ya botshelela mesong gore ke ye tirelong ya tšhemo, ka gona nka se kgone go ba pokanong ya segwera go fihlela ka iri ya pele goba ya bobedi ka masa. Ke a tseba gore dipokano tša segwera ga di na phošo, eupša di ka fetoga tšhitišo e kgolo. Go swana le dilo tše dingwe, di swanetše go bewa boemong bja tšona.”

15. Batswadi ba ka thuša bjang bana ba bona gore ba kgethe boithabišo bjo bo lapološago?

15 Batswadi ba swanetše go itlhokomela le go hlokomela bana ba bona nameng, moyeng le maikwelong. Seo se akaretša gore ba be le dinako tša go itapološa. Ge e ba o le motswadi, o se ke wa sola boitapološo ka moka o nagana gore ke bjo bobe. Ka nako e swanago, o swanetše go phema boitapološo bjo bo nago le ditutuetšo tše gobogilego. (1 Bakor. 5:6) Ge e ba o naganišiša e sa le pele ka taba yeo, o tla hwetša boitapološo le boithabišo bjoo ka kgonthe bo tlago go lapološa lapa la gago. * Ka tsela yeo, wena le bana ba gago le tla kgetha tsela yeo e tla le batametšago kgauswi le Jehofa.

DITSWALANO TŠA LAPA

16, 17. Ke boemo bofe bjoo bo kwešitšego batswadi ba bantši bohloko, gomme re tseba bjang gore Jehofa o kwešiša bohloko bja bona?

16 Tswalano magareng ga ngwana le motswadi ke e matla kudu moo Jehofa a ilego a swantšha ka yona ge a bolela kamoo a ratago batho ba gagwe ka gona. (Jes. 49:15) Ka baka leo, ke ga tlhago gore re nyame kudu ge setho se rategago sa lapa se tlogela Jehofa. Kgaetšedi yo mongwe yoo morwedi wa gagwe a ilego a kgaolwa o re: “Ke be ke nyamile kudu. Ke be ke ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng a tlogetše Jehofa?’ Ke ile ka ikwa ke le molato, e bile ke ikarabela ka seo.”

17 Jehofa o kwešiša bohloko bjo o bo kwago. ‘Pelo ya gagwe e ile ya kwa bohloko’ ge setho sa pele sa lapa la gagwe la batho se rabela. Le gona o ile a nyama ge batho ba bantši bao ba phetšego pele ga Meetsefula ba be ba rabela. (Gen. 6:5, 6) Bao ba sa kago ba lahlegelwa ke setho sa lapa ka tsela yeo ba ka no se kwešiše bohloko bjoo. Lega go le bjalo, e ka se be gabohlale go dumelela boitshwaro bjo bo fošagetšego bja setho se kgaotšwego sa lapa bo go tloša kgauswi le Jehofa. Ka gona, o ka lebeletšana bjang le bohloko bjoo bo bago gona ge setho sa lapa se tlogela Jehofa?

18. Ke ka baka la’ng batswadi ba se ba swanela go ikwa ba le molato ge ngwana wa bona a tlogela Jehofa?

18 O se ke wa ikwa o le molato ka seo  se diregilego. Jehofa o file batho sebaka sa gore ba ikgethele, le gona setho se sengwe le se sengwe sa lapa seo se ineetšego le go kolobetšwa se na le boikarabelo bja go ‘rwala morwalo wa sona.’ (Bagal. 6:5) Se se šalago ke gore Jehofa o lebelela modiradibe e le yena a ikarabelago ka seo a se kgethilego, e sego wena. (Hesek. 18:20) Le gona, o se ke wa bea ba bangwe molato. Hlompha tsela yeo Jehofa a layago batho ba gagwe ka yona. Emeletšana le Diabolo—e sego badiši bao ba gatago megato ya go šireletša phuthego.—1 Pet. 5:8, 9.

Ga se phošo go nagana gore setho sa lapa seo o se ratago se tla boela go Jehofa

19, 20. (a) Ke’ng seo batswadi ba bana bao ba kgaotšwego ba ka se dirago gore ba kgone go lebeletšana le manyami a bona? (b) Ke kholofelo efe yeo batswadi ba bjalo ba nago le yona?

19 Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba o ka kgetha go galefela Jehofa, gona o tla ba o itloša kgauswi le yena. Ge e le gabotse, setho sa lapa seo o se ratago se swanetše go bona gore o rata Jehofa go feta selo le ge e le sefe—go akaretša le tswalano ya lapa. Ka gona e le gore o lebeletšane le boemo bjoo, kgonthišetša gore o dula o le kgauswi le Jehofa. O se ke wa ipea lekatana go bana beno le dikgaetšedi ba Bakriste. (Die. 18:1) Tšhollela maikwelo a gago go Jehofa ka thapelo. (Ps. 62:7, 8) O se ke wa leka go nyaka sehlare sa ntšhirela ka gore o ikgokaganye le setho sa lapa seo se kgaotšwego, mohlomongwe o dira bjalo ka e-mail. (1 Bakor. 5:11) Dula o swaregile ka mediro ya moya. (1 Bakor. 15:58) Kgaetšedi yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Ke a tseba gore ke swanetše go dula ke swaregile tirelong ya Jehofa gomme ke dule ke tiile moyeng gore ge e ba morwedi wa ka a boela go Jehofa, ke kgone go mo thuša.”

20 Beibele e re lerato le “holofela tšohle.” (1 Bakor. 13:4, 7) Ga se phošo go nagana gore setho sa lapa seo o se ratago se tla boa. Ngwaga o mongwe le o mongwe, bafoši ba bantši ba a itshola gomme ba boela ka mokgatlong wa Jehofa. Jehofa ga a dule a ba galefetše. Go fapana le seo, “o ikemišeditše go lebalela.”—Ps. 86:5.

KGETHA TSELA E BOHLALE

21, 22. O ikemišeditše go diriša tokologo ya gago ya boikgethelo ka tsela efe?

21 Jehofa o neile motho yo mongwe le yo mongwe tokologo ya go ikgethela. (Bala Doiteronomio 30:19, 20.) Eupša tokologo e bjalo e sepedišana le boikarabelo bjo bogolo kudu. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke sepela tseleng efe? Na ke dumeletše gore mošomo wa boiphedišo, boitapološo le boithabišo goba ditswalano tša lapa di ntloše kgauswi le Jehofa?’

22 Lerato leo Jehofa a ratago batho ba gagwe ka lona le ka mohla ga le fele. Tsela e tee yeo ka yona re ka itlošago kgauswi le Jehofa ke ge e ba re kgetha go latela tsela e fošagetšego. (Baroma 8:38, 39) Lega go le bjalo, seo ga se sa swanela go direga! Ikemišetše gore o se ke wa dumelele selo se go tloša kgauswi le Jehofa. Sehlogo se se latelago se tla ahlaahla dikarolo tše dingwe tše nne tšeo go tšona o ka bontšhago seo.

^ ser. 10 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le dipakane tšeo o ka di kgethago, bona kgaolo 38 ya puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago, Bolumo 2.

^ ser. 15 Bakeng sa ditšhišinyo tše dingwe, bona tokollo ya Phafoga! ya June 8, 1997, matlakala 22-24.