Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Phafoga!  |  No. 5 2017

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Megato Yeo e ka Phološago Maphelo—Ge go Eba le Kotsi

Megato Yeo e ka Phološago Maphelo—Ge go Eba le Kotsi

“Ke ile ka nyaka ke wela fase ka baka la mothuthupo wo o thibago ditsebe. Muši o ile wa tsena ka mašobana a go tsenya moya gomme ofisi ya rena ya mabato a mantši ya thoma go lauma mollo.”—Joshua.

Tšhišinyego ya lefase . . . ledimo le legolo . . . tlhaselo ya batšhošetši . . . go thuntšhana dikolong. Mantšu ao a tšwelela gantši dihlogong tše dikgolo tša ditaba. Go ba gona, go bala ka dikotsi ga go swane le go ba ka gare ga tšona. O ka dira’ng pele ga kotsi, nakong ya yona le ka morago ga yona e le gore o kgone go phologa?

 PELE GA KOTSI​—ITOKIŠE!

KOTSI e ka wela mang le mang. E le gore o tle o phologe go bohlokwa kudu gore o dule o itokišitše. Eupša go itokiša go akaretša eng?

  • Lokiša kgopolo. O swanetše go dumela gore dikotsi di a direga le gore di ka wela wena gotee le bao o ba ratago. O ka se itokiše ka morago ga go welwa ke kotsi.

  • Nyakišiša ka dikotsi tšeo di ka welago tikologo ya geno. Tseba mafelo ao le ka ikutago go ona. Lekola ge e ba ntlo ya gago e agilwe ka tsela e šireletšegilego le gore e lefelong leo le šireletšegilego. Tloša dilo tšeo di ka bakago mollo. Tsenya dialamo tšeo di llago ge go e ba le muši gomme o di tsenye dipeteri tše difsa gatee ka ngwaga goba gantšinyana.

  • Lokiša dilo tšeo di ka dirišwago boemong bja tšhoganetšo. Go ka no se be le mohlagase, meetse, founo le dinamelwa nakong ya kotsi. Ge e ba o na le koloi, leka gore e dule e na le peterole e ntšinyana, gomme o dule o na le dijo, meetse, le didirišwa tša maemong a tšhoganetšo ka gae.—Bona lepokisi leo le rego, “ Na o na le Dilo Tšeo di Nyakegago?

    Go itokiša ke selo sa bohlokwa kudu gore o tle o phologe

  • Dula o na le dinomoro tša founo tša bagwera ba gago ba kgole le ba kgauswi.

  • Rulaganyang tsela ya go tšhaba gomme le dule le itlwaetša yona. Tseba moo o ka tšwago ka sekgauswi moagong woo o dulago go wona goba wo o šomago go wona. Thuša bana ba gago go tseba seo ba ka se dirago boemong bja tšhoganetšo ge ba le sekolong. Rulaganya mafelo ao le ka kopanago go ona le le lapa, a bjalo ka sekolong goba lefelong le itšego. Le lengwe le be kgauswi le mo le dulago, gomme le lengwe le be kgole. Balaodi ba kgothaletša gore le itlwaetše go ya mafelong ao ka maoto le le lapa.

  • Ikemišetše go thuša ba bangwe, go akaretša batšofadi le bao ba babjago

NAKONG YA KOTSI​—GATA MOGATO KAPEJANA

Joshua yo go boletšwego ka yena mathomong o re: “Ge mollo o be o thoma, batho ba bantši ga ba ka ba tšhoga eupša ba ile ba dikadika. Ba bangwe ba ile ba tima dikhomphutha goba ba yo ga meetse ba iketlile. Monna yo mongwe ile a re: ‘Mohlomongwe re ka letanyana.’” Go sa šetšwe gore ba bangwe ba be ba dikadika, Joshua o ile a goelela a re:  “Re swanetše go tšwa ka mo gona bjale!” Ge bašomigotee le yena ba lemoga boemo, ba ile ba mo šala morago ba theogela fase ka ditepisi. Joshua o be a dutše a goelela a re: “Ge go ka ba le yo a wago le mo topeng gomme le se ke la ema. Re tlo phologa ka moka ga rena.”

  • Nakong ya mollo. Patlama gomme o gagabele ka pela moo o ka tšwago ka sekgauswi. Motho ga a bone gabotse ka gare ga muši gomme batho ba bantši ba a hwa ka baka la go hema muši. Tlogela dilo tša gago. O ka bolawa ke go diega ka metsotswana feela.

  • Nakong ya tšhišinyego ya lefase. Tsena ka tlase ga dithoto goba diphahlo tšeo di sa šuthego goba o ithekge ka leboto la ka gare. Tseba gore go tla ba le ditšhišinyego tše dinyenyane tšeo di bago gona ka morago ga tšhišinyego e kgolo. Tšwela ka ntle kapejana ka mo go ka kgonegago gomme o be kgole le meago. Ba go hlakodiša maphelo ba ka tšea nako e telele ba sa fihle, ka gona ge e ba o ka kgona, leka go phološa ba bangwe.

  • Nakong ya tsunami. Ge meetse a ka tloga lebopong a sobelela lewatleng ka morago ga lephoto la mathomo, o tšhabele lefelong leo le phagamego kapejana ka gobane go tlo boa maphoto a mantši a magolo kudu.

  • Nakong ya ledimo le legolo. Tšhabela lefelong leo le šireletšegilego ka ntle le go dikadika.

  • Nakong ya mafula. Etšwa meagong yeo e tletšego meetse. Phema go sepela goba go otlela ka gare ga meetse. Mafula a ka ba a rwele mantle. E bile go ka ba le dilo tše kotsi tše di khutilego ka gare ga meetse tše di akaretšago ditšhila, mekoti le dipala tša mohlagase tšeo di welego.

  • Na o be o tseba? Meetse ao a elelago ao a phagamego ka tekanyo ya dimithara tše 0,6 a ka gogola koloi. Mahu a mantši nakong ya mafula a bakwa ke ge batho ba leka go otlela ka gare ga ona.

  • Ge balaodi ba laela gore batho ba tšwe lefelong le itšego, tloga moo gateetee! Tsebiša bagwera ba gago moo o lego gona ka gobane ba ka bea maphelo a bona kotsing e le ge ba leka go nyakana le wena.

    Ge balaodi ba laela gore batho ba tšwe lefelong le itšego, tloga moo gateetee!

  • Na o be o tseba? Go romelana melaetša go ka phala go boledišana founong.

  • Ge balaodi ba laela baagi gore ba se tšwe ka gae goba mafelong ao a šireletšegilego, o se ke wa tšwa. Ge e ba ka ntle go tšhologile goba go na le tlhaselo ya dikhemikhale, ya ditwatši goba ya nuclear, o se ke wa tšwela ka ntle. Tswalela mašobana ao a tsenyago moya gomme o thibe menga ya mejako le ya mafasetere. Ge e le tlhaselo ya nuclear, o patlame fase ka ntlong gore o se ke wa hema mpholo wa yona. Theetša ditaba tša lefelong la geno radiong goba o di bogele thelebišeneng. O se ke wa tšwela ka ntle go fihlela balaodi ba tsebiša gore ga go sa le kotsi.

 KA MORAGO GA KOTSI​—DULA O ŠIRELETŠEGILE!

E le gore o pheme malwetši le dikotsi, ela hloko ditšhišinyo tše di latelago:

  • Ge e ba go kgonega, dula le batho bao o ba tsebago go e na le go dula kampeng.

  • Dira gore moo o dulago gona go dule go hlwekile.

  • O diriše dilo tša go itšhireletša ge o hlwekiša. Ge e ba go kgonega apara ditlelafo, dieta tša go tia, helemete le selo seo se ka go šireletšago gore o se ke wa hema lerole. Šetša mathale a mohlagase le magala ao a utegilego.

  • Ge go kgonega, dira mediro ya gago ya letšatši le letšatši kamoo o tlwaetšego ka gona. Bana ba gago ba swanetše go bona gore o išitše maswafo fase e bile o na le kholofelo. Dirang mešomo ya sekolo, le bapale le be le rapele le le lapa. O se ke wa dulela go bolela ka kotsi yeo, le gona o se ke wa kgadimola ditho tša lapa ka baka la dipelaelo goba kgakanego. O se ke wa gana thušo gomme le wena o thuše ba bangwe.

    Ka morago ga kotsi, dira mediro ya gago ya letšatši le letšatši kamoo o tlwaetšego ka gona

  • Letela gore o ka loba dilo nakong ya dikotsi. Mebušo le mekgatlo e mengwe ya tša tlhakodišo e tshwenyega ka go phološa maphelo a batho, e sego ka go ba bušetša dilo ka moka tšeo ba di lobilego. E le gore re tšwele pele re phela, go nyakega dijo, meetse ao a hlwekilego, diaparo le lefelo la bodulo bakeng sa go re šireletša maemong a leratadima.—1 Timotheo 6:7, 8

  • Itekole go bona ge e ba o gobetše maikwelong gomme o hwetše thušo. Gantši seo se tšwelela ka morago ga ge letšhogo la mathomong le fetile. Maswao a seo a akaretša go tshwenyega, go nyama le go fetofetoga ga maikwelo gotee le go thatafalelwa ke go nagana, go šoma le go robala. Boledišana le bagwera bao ba go ratago.

Le ge Joshua a ile a phologa mollo wa moo a bego a šoma gona, fela batho ba bantši bao a bego a ba tlwaetše ga se ba ka ba phologa. O ile a thušwa ke banna bao ba etelelago pele phuthegong ya Bokriste le ditsebi tša monagano. Joshua o re: “Ba ile ba nkgonthišetša gore go kwa ga ka bohloko e be e le tsela ya tlhago ya go fola le gore go be go tla feta. Ka morago ga dikgwedi tše tshelelago, ke ile ka se sa lora ditoro tše dintši tša go tšhoša. Maswao a mangwe a tšere nako e telele a le gona.”

Dikotsi di dira gore batho ba bone go se na toka lefaseng. Ba bangwe ka phošo ba bea Modimo molato. Ba bantši bao ba swanago le Joshua ba ipona molato ka ge ba phologile mola ba bangwe ba hwile. Joshua o re: “Ke sa dutše ke ipotšiša gore na nkabe ke ile ka kgona go phološa batho ba ba bangwe ba bantši? Eupša ke homotšwa ke go tseba gore kgauswinyane Modimo o tla tliša toka lefaseng gomme a lokiša boemo. Ge e le ga bjale ke tšeela godimo bophelo bja letšatši le lengwe le lengwe, gomme ke dira sohle seo nka se kgonago go šireletša bophelo.”—Kutollo 21:4, 5. *

^ par. 33 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le dilo tšeo Modimo a di tshepišago ka bokamoso gotee le lebaka leo ka lona a dumeletšego tlaišego, bona puku ya Beibele e re Ruta Eng? O ka e taonelouta go www.jw.org/nso.