Na o nagana gore o dula o swaregile? Ge e ba go le bjalo, ga se wena o nnoši. Makasine wa The Economist o re: “Go bonagala batho ka moka ba swaregile.”

KA 2015 go ile gwa dirwa nyakišišo go bašomi ba dinageng tše seswai, gomme ba bantši ba boletše gore ba thatafalelwa ke go swaragana le mošomo wa bona le go hlokomela lapa. Seo se bakwa ke go oketšega ga boikarabelo mošomong goba ka gae, go oketšega ga ditshenyagalelo le go šoma diiri tše dintši kudu. Ka mohlala, kua United States bašomi ba re ba šoma diiri tšeo e ka bago tše 47 ka beke. Mo e nyakilego go ba mošomi o tee go ba bahlano o re o šoma diiri tše 60 goba tša ka godimo ga moo.

Nyakišišong e nngwe yeo e dirilwego dinageng tše 36, bašomi ba ka godimo ga kotara ba itše gantši ga ba sa iketla le nakong ya ge ba khuditše. Go ka direga se se swanago ka bana ge ba newa mešomo e mentši.

Ge re dula re leka go dira mošomo o montši ka nako e nyenyane, re ka imelwa gomme nako ya rena ya dula e pitlagane. Eupša na go a kgonega go phela ka tsela e lekalekanego? Dilo tšeo re dumelago go tšona, tšeo re di kgethago le tšeo re nyakago go di fihlelela di tsena kae tabeng ye? A re thomeng ka go bona mabaka a mane ao a dirago gore batho ba bangwe ba dule ba swaregile.

 1 GO NYAKA GO HLOKOMELA LAPA GABOTSE

Tate yo a bitšwago Gary o re: “Ke be ke šoma Mošupologo go fihla ka Sontaga. Ke be ke šoma kudu e le gore bana ba ka ba dule ba hwetša dilo tše kaone. Ke be ke nyaka gore ba be le dilo tšeo ke sa kago ka ba le tšona.” Le ge batswadi ba na le maikemišetšo a mabotse a go hlokomela bana, fela ba swanetše go tseba dilo tšeo di tlago pele bophelong. Dinyakišišo tše dingwe di bontšha gore batho ba bagolo gotee le bana bao ba tšeago go ba le tšhelete le dilo tša maemo e le tšona tša bohlokwa, gantši ga ba thabe, ga ba kgotsofale e bile ba a babja. Ba phalwa ke bao ba sa kitimišego go ba le dilo tša maemo.

Bana bao ba golago ba botšwa gore dilo tša maemo ke tša bohlokwa ga ba thabele bophelo

Batswadi ba bangwe ba ikimetša ka mešomo le go imetša bana ka ge ba nyaka bana ba bona ba atlega bophelong. Seo se ka feleletša ka gore bana le batswadi ba se ke ba ipshina ka bophelo.

2 GO DUMELA GORE ‘GO KAONE GO BA LE DILO TŠE DINTŠI’

Babapatši ba leka go dira gore re dumele gore re itima dilo tše dibotse ge e ba re sa reke dilo tšeo di sa tšwago go tsena. Makasine wa The Economist o re: “Ka ge go na le dilo tše dintši matšatši a, seo se dirile gore batho ba nagane gore ga ba sa na nako,” ka ge “ba thatafalelwa ke go kgetha seo ba ka se rekago, seo ba ka se bogela goba seo ba ka se jago” ka nako e nyenyane yeo ba nago le yona.

Ka 1930, setsebi se sengwe sa tša ikonomi se ile sa re ge thekinolotši e dutše e gatela pele, bašomi ba tla ba le nako e ntši ya go khutša. Ruri setsebi seo se be fošitše! Elizabeth Kolbert, e lego yo mongwe wa bangwadi ba makasine wa New Yorker, o itše: ‘Go e na le gore batho ba tšhaiše ka pela ba khutše, go phela go na le dilo tše difsa tšeo ba di nyakago,’ tšeo di ba nyakago nako le tšhelete.

3 GO LEKA GO KGOTSOFATŠA BA BANGWE

Batho ba bangwe ba šoma diiri tše dintši e le ge ba leka go kgahliša bahiri ba bona. Le gona, bašomigotee ba ka dira gore ba bangwe ba ikwe ba le molato ge ba sa šome diiri tše oketšegilego. Ka ge batho ba bantši ba tšhoga bokamoso, seo se ka dira gore ba šome diiri tše dintši. Ba ka ba ba dumela go šoma le ge e le nako ya bona ya go khutša.

Ka mo go swanago, batswadi le bona ba ka leka go ekiša malapa a mangwe ao a dulago a swaregile. Ge e ba ba palelwa ke go dira bjalo, ba ka ipona molato wa gore ba tima bana ba bona se sengwe.

4 GO NYAKA GO BA LE MAEMO LE GO IKGOTSOFATŠA

Tim wa kua United States o re: “Ke be ke rata mošomo wa ka kudu, e bile ke be ke dula ke ipolaiša mošomo. Ke be ke nyaka gore go bonagale gore ke šoma kudu.”

Go swana le Tim, batho ba bantši ba nagana gore tsela yeo ba itebelelago ka yona e sepedišana le gore ba dula ba swaregile gakaakang. Seo se feleletša ka eng? Elizabeth Kolbert, yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Go dula o swaregile go tšewa e le maemo setšhabeng.” O okeditše ka gore: “Ge o dula o swaregile, batho ba go tšea o le motho yo bohlokwa kudu.”

ITHUTE GO DIRA DILO KA TSELA E LEKALEKANEGO

Beibele e re kgothaletša gore re šome ka thata. (Diema 13:4) Eupša e kgothaletša le go dira dilo ka tsela e lekalekanego. Mmoledi 4:6 e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.”

Go phela ka tsela e lekalekanego go tla re thuša gore re phele gabotse mmeleng le monaganong. Eupša na go ka kgonega gore o fokotše go dula o swaregile? Ee, go a kgonega. Ela hloko ditšhišinyo tše nne tše di latelago:

 1 HLAOLA DILO TŠE BOHLOKWA LE TŠEO O NYAKAGO GO DI FIHLELELA

Ga se phošo go nyaka go ba le tšhelete e lekanego. Eupša tšhelete e lekanego ke e kaaka’ng? Gona go atlega ke’ng? Na ke gore o gola tšhelete e ntši goba ke gore o na le dilo tše dintši? Ka mo go swanago, go khutša kudu goba go itapološa kudu go ka dira gore nako ya gago e pitlagane.

Tim yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Nna le mosadi wa ka re ile ra phetha ka gore re nolofatše tsela yeo re bego re phela ka yona. Re ile ra ngwala tšhate ya tsela yeo re bego re phela ka yona le diphetogo tšeo re bego re nyaka go di dira. Re ile ra bolela ka ditlamorago tša diphetho tša rena tša nakong e fetilego le seo re swanetšego go se dira gore re fihlelele diphetogo tšeo re bego re nyaka go di dira.”

2 FOKOTŠA MOKGWA WA GO RATA GO REKA

Beibele e re eletša gore re laole “kganyogo ya mahlo.” (1 Johane 2:15-17) Dipapatšo di ka gakatša kganyogo yeo, tša dira gore motho a šome diiri tše dintši kudu goba go phelela menate yeo e nyakago tšhelete e ntši. Nnete ke gore o ka se kgone go tšhabela dipapatšo ka moka. Eupša o ka kgona go dira gore di se ke tša go laola. Le gona, o ka kgetha dilo tšeo o di hlokago.

Nagana gape kamoo bagwera ba gago ba ka go tutuetšago. Na ba kitimiša dilo tša maemo goba ba tšea go atlega e le go ba le dilo tšeo? Gona e ka ba gabohlale gore o nyake bagwera bao ba phegelelago dilo tše bohlokwa. Beibele e re: “Yo a sepelago le ba bohlale o tla hlalefa.”—Diema 13:20.

3 O SE KE WA BA LEKGOBA LA MOŠOMO

Boledišana le mohiri wa gago ka mošomo wa gago le dilo tšeo o di tšeago di le bohlokwa. O se ke wa ikwa o le molato ge o sa be gona mošomong. Puku ya Work to Live e re: “Bao ba lebalago ka mošomo ge ba le gae goba bao ba iphago nako ya go khutša, ba dula ba lemoga gore: Lefase le ka se fele ge o sa ya mošomong.”

Gary, yo go boletšwego ka yena pejana, o be a se na mathata a tša ditšhelete, ka gona o ile a phetha ka gore a fokotše diiri tšeo a bego a di šoma. O itše: “Ke ile ka boledišana le lapa la ka gomme ka šišinya gore re fokotše ditshenyagalelo. Ke moka re ile ra thoma go dira diphetogo ganyenyane-ganyenyane. Gape ke ile ka kgopela mohiri wa ka gore ke fokotše matšatši a ka a mošomo gomme o ile a dumela.”

4 ETIŠA PELE NAKO YA GO BA LE LAPA LA GAGO

Banyalani ba swanetše go fetša nako ba le mmogo. Ka mo go swanago, bana le bona ba swanetše go fetša nako le batswadi ba bona. Ka gona, le se ke la leka go ekiša malapa ao a dulago a swaregile. Gary o re: “Ipheng nako ya go iketla gomme le tlogele go dira dilo tšeo di sego bohlokwa.”

Ge le dutše ka moka le le lapa le se ke la dumelela thelebišene le difouno goba dilo tše dingwe tša elektroniki di le šitiša go boledišana. Lekang go ja le le mmogo gatee ka letšatši. Yeo ke nako e botse ya gore le boledišane. Ge batswadi ba ka latela keletšo yeo, bana ba bona ba tla thaba kudu e bile ba tla šoma gabotse sekolong.

Boledišanang ge le dutše le eja le le lapa

Ka gona, phetha ka go ipotšiša gore: ‘Ke nyaka eng bophelong? Ke eng seo ke se nyakelago lapa la ka?’ Ge e ba o nyaka gore le dule le thabile e bile le phela bophelo bjo bobotse, gona etiša pele dilo tšeo di bontšhago gore o latela keletšo e bohlale yeo e lego ka Beibeleng.