Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) SEPTEMBER 2016

Dula o Lwela Gore Modimo a go Šegofatše

Dula o Lwela Gore Modimo a go Šegofatše

“O lwele le Modimo le batho gomme wa feleletša o fentše.”GEN. 32:28.

DIKOPELO: 60, 38

1, 2. Bahlanka ba Jehofa ba swanetše go lwantšhana le diteko dife?

GO TLOGA ka motho wa pele yo a bego a botega e lego Abele go fihla mehleng yeno, barapedi bao ba botegago ba be ba dutše ba katana. Moapostola Paulo o ile a ngwalela Bakriste ba Baheberu gore ba ile ba ‘kgotlelela ba ba ba wela ditekong tše šoro’ ge ba dutše ba lwela go amogelwa le go šegofatšwa ke Jehofa. (Baheb. 10:32-34) Paulo o ile a bapetša go katana ga Bakriste le go katana ga babapadi bao ba bego ba phadišana dipapading kua Gerika, tše bjalo ka go kitima, papadi ya go lwa ka go wišana le ya matswele. (Baheb. 12:1, 4) Lehono, re lebelong leo le išago bophelong gomme re lebeletšana le baganetši bao ba nyakago go re šitiša, go re kgopa, go re wišetša fase le go re amoga lethabo le ditšhegofatšo tša nakong e tlago.

2 Sa pele, re lwa ntwa e šoro le Sathane le lefase la gagwe le kgopo. (Baef. 6:12) Ke gabohlokwa gore re lwantšhe “dilo tše di tsemilwego” tša lefase. Dilo tšeo di akaretša dithuto, difilosofi, ditiro tše di gobatšago tše bjalo ka boitshwaro bjo bo gobogilego, go kgoga, go nwa kudu le go diriša dihlaretagi gampe. Gape re swanetše go  dula re lwantšha mafokodi a rena gotee le go nyama.2 Bakor. 10:3-6; Bakol. 3:5-9.

3. Modimo o re tlwaetša bjang go lwa le manaba a rena?

3 Na ruri go a kgonega go lwantšha baganetši bao ba matla? Ee, eupša go nyakega gore re katane. A diriša mohlala wa ramatswele wa mehleng ya bogologolo, Paulo o itše: “Tsela yeo ke otlago ka yona ke ya gore ke se itie moya.” (1 Bakor. 9:26) Re swanetše go lwa le manaba a rena go etša ge ramatswele a elwa le mophenkgišani wa gagwe. Jehofa o a re tlwaetša e bile o a re thuša ntweng ya rena. O re nea ditaelo tšeo di phološago maphelo ka Lentšung la gagwe. O re thuša gape ka dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng, diboka tša Bokriste gotee le dikopano tše dikgolo le tše dinyenyane. Na o diriša seo o ithutago sona? Ge e ba o palelwa ke go dira bjalo, go tla swana le ge o ‘itia moya,’ o sa lwantšhe lenaba la gago ka botlalo.

4. Re ka phema bjang go fenywa ke bobe?

4 Re swanetše go dula re phakgame ka gobane manaba a rena a ka re hlasela re sa letela le go re gatelela ge re nyamile. Beibele e re lemoša ka gore: “O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka botse.” (Baroma 12:21) Kgothatšo ya gore re se ke ra ‘itesa re fenywa ke bobe’ e bontšha gore re ka kgona go fenya bobe. Re ka kgona ge e ba re dula re bo lwantšha. Go fapana le moo, re ka fenywa ke Sathane, lefase la gagwe le kgopo le mafokodi a rena ge e ba re ineela gomme re tlogela go lwa. Le ka mohla o se ke wa dumelela Sathane a go tšhošetša gore o nyeme moko o be o fenywe.1 Pet. 5:9.

5. (a) Ke’ng seo se ka re thušago go dula re lwela go hwetša tšhegofatšo ya Modimo? (b) Re tlo ithuta ka batho bafe ba ka Beibeleng?

5 E le gore bao ba lwago ba atlege, ga se ba swanela go lebala lebaka la bona la go lwa. E le gore ba amogelwe le go šegofatšwa ke Modimo, ba swanetše go dula ba nagana ka kgonthišetšo yeo re balago ka yona go Baheberu 11:6, e rego: “Yo a batamelago Modimo o swanetše go dumela gore o gona le gore e ba moputsi wa bao ba mo tsomago ka phišego.” Lediri la Segerika leo le fetoletšwego e le “tsomago ka phišego” le bontšha go šoma ka thata. (Dit. 15:17) Mangwalo a re botša ka mehlala e mebotse ya banna le basadi bao ba ilego ba šoma ka thata gore ba tsome tšhegofatšo ya Jehofa. Jakobo, Ragele, Josefa le Paulo ba ile ba lebeletšana le maemo ao a bego a ba nyamiša le go ba fetša matla. Lega go le bjalo, ba ile ba bontšha gore kgotlelelo e tliša ditšhegofatšo tšeo di humilego. Re ka ekiša bjang mehlala ye e mene e kgahlišago ya bao ba ilego ba katana?

KGOTLELELO E TLIŠA DITŠHEGOFATŠO

6. Ke’ng seo se thušitšego Jakobo go kgotlelela, gomme o ile a putswa bjang? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

6 Mopatriareka Jakobo o ile a katana le go kgotlelela ka gobane o be a rata Jehofa, a tšeela dilo tša moya godimo e bile a dumela ka mo go feletšego kholofetšong ya Jehofa ya gore o tla šegofatša peu ya gagwe. (Gen. 28:3, 4) Ge Jakobo a be a na le mengwaga e ka bago e lekgolo o ile a lwa le morongwa yo a bego a le ka mmele wa nama gore a hwetše tšhegofatšo ya Jehofa. (Bala Genesi 32:24-28.) Na Jakobo ka boyena o be a na le matla le kgotlelelo tšeo di bego di nyakega gore a lwe le morongwa yo matla? Aowa. Eupša o be a tloga a katana gomme o ile a bontšha gore o be a ka se tšhabele teko! Ka gona, o ile a putswa ka baka la kgotlelelo ya gagwe. O ile a newa leina leo le bego le mo swanela la Isiraele, (leo le bolelago gore “Mokatana-le-Modimo”). Jakobo o ile a hwetša meputso e megolo yeo le rena re e nyakago, e lego go amogelwa le go šegofatšwa ke Jehofa.

7. (a) Ragele o ile a lebeletšana le boemo bofe bjo bo gateletšago? (b) Ragele o ile a dira’ng, gomme mafelelong a šegofatšwa bjang?

7 Mosadi yo a rategago wa Jakobo e lego Ragele, o be a fagahletše go bona kamoo Jehofa a  bego a tla phethagatša seo a bego a se holofeditše monna wa gagwe. Eupša go be go bonala go na le tšhitišo yeo ba bego ba ka se kgone go e fenya. Ragele o be a se na bana. Mehleng ya gagwe, go se be le bana go be go lebelelwa e le thogako e kgolo. Ragele o ile a matlafatšwa bjang maikwelong le mmeleng gore a tšwele pele a lwantšhana le maemo ao a bego a nyamiša e bile a ka se kgone go a laola? O ile a dula a na le kholofelo gomme a tšwela pele a katana ka go rapela a tiišitše. Jehofa o ile a kwa thapelo ya Ragele e tšwago pelong gomme a feleletša a mo šegofaditše ka bana. Ga go makatše ge lekgeng le lengwe Ragele a ile a goeletša ka lethabo gore: ‘Ke lwele o šoro. Le gona ke fentše!’Gen. 30:8, 20-24.

8. Josefa o ile a lebeletšana le maemo afe a thata ka nako e telele, gomme tsela yeo a ilego a arabela ka yona e re beetše mohlala o mobotse bjang?

8 Ga go pelaelo gore mohlala wa go se šišinyege woo o beilwego ke Jakobo le Ragele o ile wa kgoma morwa wa bona Josefa kudu, wa tutuetša tsela yeo a bego a tla lebeletšana le diteko tša tumelo ya gagwe. Ge Josefa a be a na le mengwaga e 17, bophelo bja gagwe bo ile bja šarakana. Ka baka la lehufa, bana babo ba ile ba mo rekiša gore a yo ba lekgoba. Ka morago o ile a swanelwa ke go kgotlelela go swarwa ka go hloka toka ka mengwaga e mentši kgolegong kua Egipita. (Gen. 37:23-28; 39:7-9, 20, 21) Josefa ga se a ka a ineela manyaming; e bile ga se a ka a dula a bolokile sekgopi le go nyaka go itefeletša. Go e na le moo, o ile a tšwela pele a tsepamišeditše monagano le pelo ya gagwe tswalanong e šegofaditšwego yeo a bego a na le yona le Jehofa. (Lef. 19:18; Baroma 12:17-21) Mohlala wa Josefa o swanetše go re thuša. Ka mohlala, gaešita le ge re ile ra lebeletšana le maemo a thata bjaneng goba ge e ba go bonala maemo ao re lego go ona a sa holofetše, re swanetše go tšwela pele re katana le go kgotlelela. Re ka ba le kholofelo ya gore ge e ba re dira bjalo, Jehofa o tla re šegofatša.Bala Genesi 39:21-23.

9. Ka go ekiša Jakobo, Ragele le Josefa, re swanetše go dira maiteko afe e le gore re šegofatšwe ke Jehofa?

9 Nagana ka boemo bjoo o lebeletšanego le bjona bjo e ka bago e le teko go wena. Mohlomongwe o ka ba o swarwa ka go hloka toka, o kgethollwa goba o kwerwa. Goba teko yeo o lebeletšanego le yona e ka ba e le ya gore yo mongwe o go phara ka molato wa maaka, mohlomongwe ka baka la lehufa. Go e na le go nyema moko gore o fenywe, nagana ka seo se ilego sa thuša Jakobo, Ragele le Josefa gore ba tšwele pele ba hlankela Jehofa ba thabile. Modimo o ile a ba matlafatša le go ba šegofatša ka gobane ba ile ba tšwela pele ba bontšha gore ba tšeela dilo tša moya godimo. Ba ile ba tšwela pele ba katana le go dira dilo ka go dumelelana le dithapelo tša bona tšeo di tšwago pelong. Re phela kgauswi le bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ya dilo; ka gona, re na le mabaka ao a kwagalago a go swarelela kholofetšong yeo e beilwego ka pele ga rena! Na o ikemišeditše go katana gore o amogelwe ke Jehofa bjalo ka ge eka o lwela seo?

IKEMIŠETŠE GO LWELA GO HWETŠA TŠHEGOFATŠO

10, 11. (a) Re ka swanelwa ke go lwela tšhegofatšo ya Jehofa ka ditsela dife? (b) Re tla thušwa ke’ng go dira diphetho tše bohlale gore re fenye ge re lwantšhana le manyami le ditšhitišo?

10 Ke maemo afe a mangwe ao a ka nyakago gore re lwele tšhegofatšo ya Jehofa? Boemo bjo bongwe bjoo ba bantši ba ilego ba lebeletšana le bjona ke bja go lwantšha mafokodi a bona. Ba bangwe ba ile ba swanelwa ke go šoma ka thata gore ba be le pono e botse ka bodiredi. Goba go ka direga gore le wena o swanelwa ke go kgotlelela, gaešita le ge o lwala goba o lewa ke bodutu. Ga re lebale gore ba bangwe ba katana le go lebalela motho yo a ba kgopišitšego goba a ba fošeditšego. Go sa šetšwe gore re hlanketše Jehofa  ka nako e kaakang, ka moka ga rena re swanelwa ke go lwantšha dilo tšeo di ka re šitišago tirelong ya rena go Modimo, yo a putsago bao ba botegago.

Na o lwela go hwetša tšhegofatšo ya Modimo (Bona dirapa 10, 11)

11 Ke therešo gore e ka ba tlhohlo go dira diphetho tše dibotse le go phela ka tsela ya Bokriste. Go ka ba thata le go feta ge e ba dipelo tša rena tše boradia di re gogela tseleng e fošagetšego. (Jer. 17:9) Ge e ba o lemoga gore ka tsela e itšego o wela tseleng e fošagetšego, leka ka gohle go rapelela moya o mokgethwa. Thapelo le moya o mokgethwa di tla go nea matla a gore o phegelele tsela yeo o tsebago gore e lokile yeo Jehofa a ka e šegofatšago. Phela ka go dumelelana le dithapelo tša gago. Leka go bala karolo ya Beibele letšatši le letšatši gomme o iphe nako ya thuto ya motho ka noši le go swara Borapedi bja Lapa ka mehla.Bala Psalme 119:32.

12, 13. Bakriste ba babedi ba ile ba thušwa bjang go laola maikwelo ao a fošagetšego?

12 Go na le mehlala e mentši ya kamoo Lentšu la Modimo, moya wa gagwe o mokgethwa le dikgatišo tša rena tša Bokriste di thušitšego Bakriste go fenya maikwelo a fošagetšego. Mofsa yo mongwe o ile a bala sehlogo se se rego, “O ka Lwantšha Bjang Dikganyogo tše di Fošagetšego?” seo se tšwelelago ka go Phafoga! ya December 8, 2003. O ile a arabela bjang? O itše: “Ke lwa le go laola dikgopolo tšeo di fošagetšego. Ge ke be ke bala mantšu a rego ‘go tloga go le thata kudu go batho ba bantši go fenya dikganyogo tše di fošagetšego,’ seo se ile sa ntira gore ke ikwe ke le karolo ya borwarre. Ke ile ka  bona gore ga ke noši.” Mofsa yo o ile a thušwa gape ke sehlogo seo se rego, “Mekgwa le ge e le Efe ya go Phela—Na Modimo o a e Amogela?” seo se tšweletšego ka go tokollo ya October 8, 2003. O hlalositše gore sehlogo seo se boletše gore go ba bangwe ntwa yeo e swana le “mootlwa nameng.” (2 Bakor. 12:7) Ge bafsa ba dutše ba lwela go itshwara gabotse, ba ka lebelela bokamosong ka kholofelo. Ka gona, mofsa yoo o tšwetše pele ka gore: “Ka lona lebaka leo, ke nagana gore nka dula ke botega letšatši le letšatši. Ke leboga Jehofa kudu ge a diriša mokgatlo wa gagwe go re thuša go lebeletšana ka katlego le tshepedišo ye e kgopo letšatši le letšatši.”

13 Ela hloko gape phihlelo ya kgaetšedi wa kua United States. O ngwadile gore: “Ke rata go le leboga ka go dula le re fepa ka seo re tlogago re se hloka ka nako e swanetšego. Ke dula ke ikwa eka dihlogo tše di tloga di ngwaletšwe nna. E šetše e le mengwaga e mentši ke dutše ke lwantšhana le kganyogo e matla ya seo Jehofa a se hloilego. Ka dinako tše dingwe, ke kwa eka nka ineela ka kgaotša go lwa. Ke a tseba gore Jehofa o na le kgaugelo e bile o a lebalela, eupša ka ge ke na le kganyogo e fošagetšego yeo ke e thabelago, ke nagana gore nka se kgone go hwetša thušo ya gagwe. Go lwantšha kganyogo ye ka mo go tšwelago pele go kgomile karolo e nngwe le e nngwe ya bophelo bja ka. . . . Ka morago ga go bala sehlogo seo se rego, ‘Na o na le “Pelo ya Gore o Tsebe” Jehofa?’ seo se lego ka Morokaming wa March 15, 2013, ke ile ka bona gore Jehofa o tloga a nyaka go nthuša.”

14. (a) Paulo o be a ikwa bjang ka go lwantšhana le mafokodi a gagwe? (b) Re ka atlega bjang ge re lwantšhana le mafokodi a rena a nama?

14 Bala Baroma 7:21-25. Paulo o be a tseba go tšwa phihlelong ya gagwe kamoo go ka bago thata go lwantšhana le dikganyogo le mafokodi a go se phethagale. Lega go le bjalo, o be a kgodišegile ka mo go feletšego gore a ka fenya ntwa ya gagwe ya ka gare ka go ithekga ka Jehofa ka thapelo le ka go bontšha tumelo sehlabelong sa Jesu sa topollo. Go thwe’ng ka rena? Le rena re ka atlega ge re dutše re lwantšhana le go se ineele mafokoding a rena. Bjang? Ka go ekiša Paulo, ka go ba le tumelo topollong le ka go ithekga ka Jehofa ka mo go feletšego e sego ka matla a rena.

15. Ke ka baka la’ng thapelo e ka re thuša go tšwela pele re botega le go kgotlelela diteko?

15 Go na le dinako tšeo Modimo a ka dumelelago gore re bontšhe kamoo re tlogago re tshwenyegile ka taba e itšego. Ka mohlala, go thwe’ng ge e ba rena (goba setho sa lapa) re lebeletšane le bolwetši bjo šoro goba re lebeletšane le go swarwa ka go hloka toka? Re tla bontšha go bota Jehofa ka mo go feletšego ka go mo lopa ka thapelo gore a re fe matla a go dula re botega le go se lahlegelwe ke lethabo le go dula re tiile moyeng. (Bafil. 4:13) Diphihlelo tša ba bantši, e ka ba tša mehleng ya Paulo goba tša mehleng yeno, di bontšha gore thapelo e ka re matlafatša le go re fa kgodišego ya gore re tšwele pele re kgotleletše.

DULA O LWELA GO ŠEGOFATŠWA KE JEHOFA

16, 17. O ikemišeditše go dira’ng ge o dutše o katana?

16 Ruri Diabolo o tla rata go bona o ineela gomme o nyema moko gore o fenywe. Ikemišetše go ‘kgomarela se sebotse.’ (1 Bathes. 5:21) Kgodišega gore o ka fenya ge o dutše o lwantšhana le Sathane, lefase la gagwe le kgopo le dikganyogo le ge e le dife tše mpe. O ka fenya ka gore o dumele ka mo go feletšego gore Modimo o kgona go go matlafatša.2 Bakor. 4:7-9; Bagal. 6:9.

17 Leka ka gohle gore o tšwele pele o elwa. Tšwela pela pele o katana. Tšwela pele o kgotleletše. Eba le kgodišego e feletšego ya gore Jehofa o tla go “tšhollela tšhegofatšo ka boati.”—Mal. 3:10.