Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Kgetha leleme Sepedi

Kamoo o ka Šireletšago Monagano wa Gago

Kamoo o ka Šireletšago Monagano wa Gago

O A HLASELWA! Le gona lenaba la gago le legolo e lego Sathane o lwa le wena a diriša sebetša se kotsikotsi. Sebetša seo ke sefe? Ke mabarebare! Morero wa sebetša se ga se go hlasela mmele wa gago, eupša ke go hlasela monagano wa gago.

Moapostola Paulo o ile a lemoga kotsi ya mabarebare a lefaseng le leo le bušwago ke Sathane, eupša ga se Bakriste ka moka bao ba bego ba lemoga kotsi ya wona. Ka mohlala, go bonagala Bakriste ba bangwe kua Korinthe ba be ba itshepa ka mo go feteletšego​—gomme ba nagana gore ba tiile kudu tumelong moo ba ka se tsogego ba wele therešong. (1 Bakor. 10:12) Ke ka baka leo Paulo a filego temošo yeo e rego: “Ke boifa gore ka tsela e itšego go etša ge noga e ile ya fapoša Efa ka maano a yona, menagano ya lena e ka senywa ya tlogela potego le go sekega tše di swanelago Kriste.”​—2 Bakor. 11:3.

Go tshwenyega ga Paulo ka bana babo go bontšha gore ga se ra swanela go itebala. E le gore o kgone go šireletša monagano wa gago, o swanetše go lemoga kotsi ya mabarebare gomme o gate megato ya go itšhireletša.

MABAREBARE​—A KOTSI GAKAAKA’NG?

Mabarebare ke’ng? Sehlogong se, mabarebare ke boitsebišo bjo bo kgopamego goba bja bofora bjoo bo dirago gore batho ba feleletše ba nagana ka tsela e itšego goba go dira dilo ka tsela e itšego. Ba bangwe ba re mabarebare ke “maaka, go kgopamišwa ga ditaba, bofora, go laolwa monagano, go lwa le dikgopolo” gomme ba go tswalanya le “go se botege, mekgwa e gobatšago le boradia.”​—Puku ya Propaganda and Persuasion.

Mabarebare a kotsi gakaaka’ng? A kotsikotsi go​—swana le kgase e bolayago—​yeo e sa bonagalego le yeo o sa kwego monkgo wa yona. Ka ge mabarebare a sa bonagale, Vance Packard, e lego seithuti sa mekgwa ya batho o itše: “Ba bantši ba rena re laolwa​—kudu ke mabarebare re sa ipone.” Seithuti se sengwe se re mabarebare a dirile gore banna le basadi ba “se tšhabe go dira dilo tša go šiiša” tša go swana le ‘go bolaya batho ka bontši, go ya dintweng, go hlasela merafo e mengwe, go hloya madumedi a mangwe le go dira dilo tše dingwe tše dintši tša bogaswi.’​—Puku ya Easily Led—​A History of Propaganda.

Ka gona, ge e ba batho feela ba ka re timetša ka mabarebare a bona, gona go ra gore Sathane o tla re timetša le go feta. Sathane o tseba mekgwa ya batho go tloga mathomong. Lehono “lefase ka moka,” ke gore batho, ba laolwa ke yena. A ka diriša selo le ge e le sefe lefaseng le go phatlalatša maaka a gagwe. (1 Joh. 5:19; Joh. 8:44) Ruri Sathane o kgonne go ‘foufatša menagano ya batho’ moo ga bjale a “timetšago lefase ka moka.” (2 Bakor. 4:4; Kut. 12:9) O ka itšhireletša bjang go mabarebare a lefase la Sathane?

SEO O KA SE DIRAGO GORE O ITŠHIRELETŠE

Jesu o re file molao wo o ka re thušago go se šale mabarebare morago. O itše: “Le tla tseba therešo gomme therešo e tla le lokolla.” (Joh. 8:31, 32) Ka ge mabarebare a elwa le therešo, le wena​—go swana le lešole leo le lego ntweng—​o swanetše go tseba therešo e le gore lenaba le le se ke la go fenya. Jehofa o go neile selo seo se ka go thušago go tseba therešo. Selo seo ke Beibele. Beibele e tla go thuša go tseba seo o ka se dirago go lwantšha mabarebare a Sathane.​—2 Tim. 3:16, 17.

Sathane, yena moradia yo mogolo, o a tseba gore Beibele e ka go thuša go tseba therešo. Ka baka leo, o diriša dilo tša lefase go šitiša batho gore ba se bale Beibele le go ithuta yona. Eupša wena o se ke wa mo dumelela a go šitiša go ithuta Beibele. (Baef. 6:11) Ka gona lwela ‘go kwešiša therešo ka botlalo.’ (Baef. 3:18) Seo se nyaka gore o šome ka thata. Le gona gopola ntlha ye e bohlokwa yeo e boletšwego ke mongwadi yo a bitšwago Noam Chomsky. O itše: “Ga go na motho yo a tlago go kgotholela therešo ka monaganong wa gago. O swanetše go inyakela yona.” Ka gona “inyakele [therešo]” ka mafolofolo ka go “hlahloba Mangwalo ka kelohloko letšatši le letšatši.”​—Dit. 17:11.

E le gore o kgone go šireletša monagano wa gago, o swanetše go lemoga kotsi ya mabarebare gomme o gate megato ya go itšhireletša

Dula o gopola gore Sathane o nyaka gore o se nagane dilo gabotse goba go naganišiša. Ka baka la’ng? Ka gobane puku e nngwe e re mabarebare “a ka kgona go lahletša batho ge e ba . . . e le bo-madumela-tšohle.” (Media and society in the Twentieth Century) Ka gona le wena o se ke wa kitimela go kgolwa selo le ge e le sefe seo o se kwago goba go ba madumela-tšohle. (Die. 14: 15) Diriša tlhaologanyo yeo Modimo a go filego yona le go naganišiša gore o tsebe seo e lego therešo le seo e lego maaka.​—Die. 2:10-15; Baroma 12:1, 2.

O SE KE WA FORWA

Ditsebi tša ntwa di ka šomiša mabarebare goba maaka go dira gore mašole ao a lwago le naga ya gabo tšona a fele matla. Ditsebi tšeo di ka dira gore mašole a lwe seng sa ona goba tša a fora gore a arogane. Go thwe tona ya Madira a Jeremane e boletše gore se sengwe sa dilo tšeo di dirilego gore ba fenywe Ntweng ya  Pele ya Lefase e bile gore batho ba be ba “feditšwe matla ke mabarebare ao a tšwago go manaba a bona, go swana le mmutla wo o tomoletšego noga mahlo.” Sathane le yena o diriša bohwirihwiri bjo bo swanago go leka go aroganya batho ba Modimo le go ba fenya. Ka mohlala, o thulantšha Bakriste ka dihlogo goba go ba fora gore ba arogane le mokgatlo wa Jehofa ka go ba dira gore ba nagane gore ga ba swarwe gabotse goba gore ba swarwa ka go hloka toka.

Ka gona, o se ke wa forwa! Dumelela Lentšu la Modimo gore le go hlahle. Ka mohlala, tabeng ya gore o dule o phedišana ka khutšo le bana beno le dikgaetšedi, Beibele e go kgothaletša gore o tšwele pele o ‘lebalela ba bangwe ka bolokologi’ le go lokiša diphapano ka pelapela. (Bakol. 3:13, 14; Mat. 5:23, 24) Le gona e re lemoša ka kotsi ya go ipea lekatana. (Die. 18:1) Itekole gomme o bone ge e ba ruri o kgona go itšhireletša go mabarebare a lefase le la Sathane. Ka mohlala, ipotšiše: ‘Ke ile ka nagana ka eng ge ke be ke lebeletšane le maemo ao a kgomago khutšo ya ka le bana bešo? Na ke ile ka bonagatša dika tšeo di enywago ke moya wa Modimo, goba na ke ile ka bontšha gore ke laolwa ke moya wa lefase?’​—Bagal. 5:16-26; Baef. 2:2, 3.

O SE KE WA DUMELELA MABAREBARE A GO FETŠA MATLA

Lešole leo le forilwego gore le se sa tshepa molaodi wa lona le ka se kgone go lwa gabotse. Ka baka leo, ditsebi tša ntwa di šomiša mabarebare go dira gore mašole a se sa tshepa balaodi ba wona. Ditsebi tšeo di ka botša mašole maaka a go swana le gore: “Balaodi ba lena ga ba tshepagale!” le ao a rego, “Balaodi ba lena ba a le lahletša!” E le gore mašole ao a kgolwe maaka a tšona, ditsebi tšeo di ka diriša gaešita le diphošo tšeo balaodi bao ba di dirago. Sathane le yena o dira se se swanago. O lwa bošego le mosegare go dira gore o se sa bota bao Jehofa a ba kgethilego gore ba re etelele pele.

 O ka itšhireletša bjang? Dula ka mokgatlong wa Jehofa gomme o thekge ka pelo ka moka bao a ba kgethilego gore ba re etelele pele—gaešita le ge ba fela ba dira diphošo. (1 Bathes. 5:12, 13) O se ke wa “šišinywa ka pela tlhaologanyong ya [gago]” ge bahlanogi goba batho ba bangwe ba hlasela ditumelo tša gago—gaešita le ge go ka bonala eka seo ba se bolelago ke therešo. (2 Bathes. 2:2; Tito 1:10) Latela keletšo yeo Paulo a ilego a e nea Timotheo e sa le yo mofsa. Kgomarela therešo yeo o ithutilego yona, e bile o se ke wa lebala bao o ithutilego yona go bona. (2 Tim. 3:14, 15) Ga go pelaelo gore o na le bohlatse bjo bontši bja gore o bote bao Jehofa a ba šomišitšego mo e ka bago mengwaga e lekgolo go fihla ga bjale go re ruta therešo.​—Mat. 24:45-47; Baheb. 13:7, 17.

O SE KE WA DUMELELA DITŠHOŠETŠO TŠA SATHANE DI GO FETŠA MATLA

Taba e nngwe yeo o sa swanelago go e lebala ke gore mabarebare a mangwe ao Sathane a a šomišago a a bonagala. Ka dinako tše dingwe o diriša ditšhošetšo​—e lego “se sengwe sa dibetša tša kgale tše kotsi.” (Puku ya Easily Led​A History of Propaganda) Ka mohlala, Moporofesara wa Brithania e lego Philip M. Taylor o ngwadile gore Baasiria ba be ba fenya manaba a bona ka go šomiša “mabarebare gotee le ditšhošetšo.” Sathane o tlo dira gore o boife batho, go tlaišwa, go hwa goba go boifa selo le ge e le sefe gore a go laole le go go dira gore o se sa hlankela Jehofa.​—Jes. 8:12; Jer. 42:11; Baheb. 2:15.

E le gore o se ke wa fela matla le go tlogela go hlankela Jehofa, o se ke wa boifa dilo tšeo Sathane a di dirišago go go tšhošetša. Jesu o itše: “Le se ke la boifa bao ba bolayago mmele gomme ka morago ga se, ba sa kgone go dira se sengwe gape.” (Luka 12:4) Bota ka mo go feletšego kholofetšo ya Jehofa ya gore o tla go šireletša le go go nea “matla a fetago a tlwaelegilego,” gotee le go go thuša go lwantšha diteko ka moka tšeo Sathane a ka di dirišago go go fenya.​—2 Bakor. 4:7-9; 1 Pet. 3:14.

Ke therešo gore o ka welwa ke diteko tše di boifišago tšeo di ka go fetšago matla. Eupša gopola mantšu ao Jehofa a ilego a kgothatša Joshua ka wona, ao a rego: ‘Eba le sebete gomme o tie matla. O se ke wa boifa goba wa tšhoga, ka gobane Jehofa Modimo wa gago o na le wena gohle moo o yago gona.’ (Josh. 1:9) Ge o thoma go tshwenyega ka selo le ge e le sefe, rapela Jehofa ka pelapela gomme o mmotše dilo tšeo di go tshwenyago. Ge o ka dira bjalo, ‘khutšo ya Modimo . . . e tla diša pelo ya gago le matla a gago a monagano’ gomme wa ba le matla a go ganetša mabarebare le maaka ao Sathane a a šomišago.​—Bafil. 4:6, 7, 13.

Na o sa gopola maaka le mabarebare ao mohlankedi wa kgoši ya Asiria e lego Rabashake a ilego a a šomiša go tšhošetša batho ba Jehofa? O itše: ‘Ga go na selo seo se ka le šireletšago go Baasiria. Gaešita le Modimo wa lena Jehofa a ka se le šireletše.’ O ile a bolela ka sebete gape gore: ‘Jehofa o re boditše gore re tle re fediše batho ba naga ye.’ Jehofa o ile a arabela bjang? O ile a re: “Le se ke la boifa ka baka la mantšu ao le a kwelego . . . ao bahlanka ba kgoši ya Asiria ba nkgobošitšego ka ona.” (2 Dikg. 18:22-25; 19:6) Ka morago ga moo, a romela morongwa gomme a bolaya madira a Baasiria a 185 000 ka bošego bjo tee feela!​—2 Dikg. 19:35.

EBA BOHLALE​—KA MEHLA THEETŠA JEHOFA

Na o kile wa bogela mubi woo go wona motho yo a itšego a bego a forwa le go laolwa? Na o ile wa ikhwetša o re: ‘O se ke wa ba kgolwa! Ba a go fora!’ Ka mo go swanago, le wena ipone o forwa gomme barongwa ba go goeletša ka gore: “O se ke wa theetša Sathane! O a go fora!”

Ka gona ge o ekwa mabarebare le maaka a Sathane, o thibe ditsebe. (Die. 26:24, 25) Theetša Jehofa gomme o ithekge ka yena dilong ka moka tšeo o di dirago. (Die. 3:5-7) Bontšha gore o kwa kgopelo ya gagwe e lerato yeo e rego: “Morwa wa ka, hlalefa gomme o thabiše pelo ya ka, gore ke kgone go fetola yo a nkwerago.” (Die. 27:11) Ge o ka dira bjalo, o tla kgona go šireletša monagano wa gago maakeng a Sathane!