Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Morokami—Kgatišo e Ithutwago  |  July 2017

Dipotšišo tše di Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše di Tšwago go Babadi

Na ke mo go swanetšego gore Mokriste a be le sethunya gore a itšhireletše bathong?

Le ge Bakriste ba gata megato e itšego go kgonthišetša gore ba dula šireletšegile, ba dira seo ba dutše ba gopola melao ya motheo ya Beibele. Melao yeo ya motheo e re eletša gore re se diriše dibetša tša mohuta le ge e le ofe tše bjalo ka dithunya go itšhireletša bathong. Nagana ka mabaka a latelago:

Jehofa o lebelela bophelo​—le ge e le bofe, kudukudu bja motho—​e le bjo bokgethwa. Mopsalme Dafida o be a tseba gore Jehofa ke “mothopo wa bophelo.” (Ps. 36:9) Ka baka leo, ge Mokriste a gata megato e itšego go itšhireletša goba go šireletša dithoto tša gagwe, o tla dira sohle seo se lego matleng a gagwe go kgonthišetša gore ga a bolaye motho gomme a ba le molato wa madi.​—Doit. 22:8; Ps. 51:14.

Le ge go diriša dilo tše dingwe go itšhireletša go ka feleletša ka gore motho a be le molato wa madi, sethunya se dira gore go be bonolo go bolaya motho​—e ka ba ka phošo goba ka boomo. * Go oketša moo, ge mohlasedi​—yoo a ka bago a šetše galefile—​a bona gore motho yo a itšhireletšago o swere sethunya, go na le kgonagalo e kgolo ya gore boemo bo gakale gomme seo sa feleletša ka gore yo mongwe a bolawe.

Ge Jesu a be a laela balatedi ba gagwe bošegong bja gagwe bja mafelelo mo lefaseng gore ba sware ditšhoša, o be a sa re gore ba tle ba itšhireletše ka tšona. (Luka 22:36, 38) Go e na le moo, morero wa Jesu e be e le gore a yo ba ruta thuto e bohlokwa ya gore ba se šomiše dibetša tše kotsi ge ba itšhireletša bathong ba bangwe, gaešita le ge ba hlaselwa ke lešaba leo le itlhamilego.  (Luka 22:52) Ka morago ga gore Petro a khwamole tšhoša ya gagwe gore a hlabe mohlanka wa moperisita yo a phagamego ka yona, Jesu o ile a re go yena: “Bušetša tšhoša ya gago lefelong la yona.” Ke moka Jesu o ile a bolela therešo yeo e sa fetogego, yeo e sa dutšego e hlahla balatedi ba gagwe le lehono. O itše: “Bohle bao ba dirišago tšhoša ba tla bolawa ka tšhoša.”​—Mat. 26:51, 52.

Go ya ka Mika 4:3, batho ba Modimo “ba [rutše] ditšhoša tša bona ba di dira megoma gomme marumo a bona ba a dira disekela.” Mokgwa wo wa Bakriste ba therešo o dumelelana gabotse le mantšu ao Modimo a ilego a a botša Paulo gore a a ngwale, ao a rego: “Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho. . . . Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, ebang le khutšo le batho bohle.” (Baroma 12:17, 18) Gaešita le ge Paulo a ile a lebeletšana le mathata a mantši, go akaretša “dikotsi tša bahlakodi,” o ile a tšwela pele a phela ka go dumelelana le seo a se boletšego. Ga se a ka a tshela melao ya motheo ya Mangwalo e le feela gore a itšhireletše. (2 Bakor. 11:26) Go e na le moo, o ile a bota Modimo le bohlale bjo bo lego ka Lentšung la Gagwe​—e lego bohlale bjo “bo phalago dibetša tša ntwa.”​—Mmo. 9:18.

Bakriste ba lebelela bophelo bo le bohlokwa go feta dilo tše di bonagalago. Beibele e re “bophelo bja [motho] ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Ka baka leo, ge Mokriste yo bohlale a lekile go boledišana ka boleta le mohlakodi yo a itlhamilego gomme a palelwa, o tla latela molao wa motheo wo Jesu a o boletšego, woo o rego: “O se ke wa ganetša yo kgopo.” Ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo, seo se ka bolela gore o nee mohlakodi yoo gaešita le seaparo sa gago sa ka gare, o lese a tšee le seaparo sa gago sa ka ntle. (Mat. 5:39, 40; Luka 6:29) * Eupša go feta tšohle, bona kotsi e sa le kgole gomme o e pheme. Ge re ka phema “pontšho ya bomponeng ya dilo tša [rena] tša boiphedišo” gomme ra tsebja ke baagišani ba rena re le Dihlatse tša Jehofa tša go loka, re ka efoga go hlaselwa ke dikebekwa tše šoro.​—1 Joh. 2:16; Die. 18:10.

Bakriste ba hlompha matswalo a ba bangwe. (Baroma 14:21) Ge go ka lemogwa gore yo mongwe ka phuthegong o na le sethunya bakeng sa go itšhireletša bathong, ba bangwe ba ka tšhoga, gaešita le go kgopišega. Lerato le re šušumeletša go etiša dikgahlego tša ba bangwe pele ga tša rena, gaešita le ge seo se akaretša go se dire dilo tšeo re naganago gore re na le tshwanelo ya go di dira.​—1 Bakor. 10:32, 33; 13:4, 5.

Bakriste ba leka ka thata go beela ba bangwe mohlala o mobotse. (2 Bakor. 4:2; 1 Pet. 5:2, 3) Ge Mokriste a ka eletšwa ka Mangwalo tabeng ye eupša a no tšwela pele a na le sethunya sa go itšhireletša bathong, a ka se lebelelwe e le yo a beago mohlala o mobotse. Ka baka leo, a ka se newe maikarabelo goba ditokelo tše di kgethegilego ka phuthegong. Go bjalo le ka Mokriste yo a nago le sethunya ka baka la mošomo. Maemong a bjalo, Mokriste o swanetše go nyaka mošomo o mongwe! *

Ke therešo gore taba ya gore Mokriste o kgetha go itšhireletša bjang, go šireletša lapa la gagwe goba dilo tša gagwe ke phetho ya motho ka noši, go swana le tabeng ya go kgetha mošomo. Lega go le bjalo, melao ya motheo ya Beibele ditabeng tša mohuta wo e bontšha gore Modimo o bohlale le gore o a re rata. Ka gona, Bakriste bao ba godilego moyeng ga ba be le dithunya gore ba itšhireletše bathong ba bangwe ka ge ba hlompha melao yeo ya motheo. Ba a tseba gore bao ba botago Modimo ka go phela ka melao ya motheo ya Beibele ke bona ba tlago go šireletšega e le ka kgonthe le ka mo go sa felego.—Ps. 97:10; Die. 1:33; 2:6, 7.

Nakong ya masetlapelo a magolo, Bakriste ba tlo bota Jehofa gore a ba šireletše go e na le go itwela

^ par. 5 Mokriste a ka kgetha go ba le sethunya bakeng sa go tsoma diphoofolo goba go itšhireletša go dibata. Eupša ge sethunya seo se sa dirišwe, se ntšhwa dikolo gomme sa bewa kgole gaešita le go notlelelwa. Mafelong ao go ona dithunya tša go tsoma goba tša go itšhireletša go dibata di sa dumelelwago, goba moo di beetšwego melao e itšego, Bakriste ba latela melao yeo.​—Baroma 13:1.

^ par. 8 E le gore o tsebe kamoo o ka itšhireletšago ka gona kotsing ya go katwa, bala sehlogo seo se rego, “Kamoo go Katwa go ka Thibelwago ka Gona” ka go Phafoga! ya March 8, 1993.

^ par. 10 Tše dingwe tša dintlha tša mabapi le go amogela mošomo wo o akaretšago go swara sethunya di ka go Morokami wa November 1, 2005 letl. 31; le ka go Morokami wa January 1, 1984, matl.  26-27.