Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Morokami—Kgatišo e Ithutwago  |  December 2016

Lahlela Dipelaelo tša Gago ka Moka go Jehofa

Lahlela Dipelaelo tša Gago ka Moka go Jehofa

‘Lahlela dipelaelo tša gago ka moka go Jehofa, gobane o a go hlokomela.’​—1 PET. 5:7.

DIKOPELO: 60, 23

1, 2. (a) Ke ka baka la’ng re sa swanela go makala ge re fela re eba le dipelaelo? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.) (b) Re tlo ahlaahla eng sehlogong se?

RE PHELA dinakong tše di gateletšago kudu. Sathane Diabolo o galefile kudu gomme “o sepelasepela go swana le tau e rorago, a nyaka yo a kago go mo metša.” (1 Pet. 5:8; Kut. 12:17) Ka baka leo, ga go makatše ge ka dinako tše dingwe le rena bahlanka ba Modimo re fela re belaela. Gaešita le bahlanka ba Jehofa ba botegago ba mehleng ya kgale, ba go swana le Kgoši Dafida, ba be ba fela ba imelwa ke dipelaelo. (Ps. 13:2) Le gona gopola gore moapostola Paulo o ile a “belaelela diphuthego ka moka.” (2 Bakor. 11:28) Eupša re ka dira’ng ge re imelwa ke dipelaelo?

2 Tatago rena yo lerato wa legodimong o ile a thuša bahlanka ba gagwe ba nakong e fetilego, gomme le lehono o dira gore re kgone go kgotlelela mathata le go imologa dipelaelong. Beibele e re kgothaletša ka gore: “[Lahlelang] dipelaelo tša lena ka moka go yena, gobane o a le hlokomela.” (1 Pet. 5:7) Eupša o ka dira seo bjang? Anke re  ahlaahleng ditsela tše nne tša kamoo re ka dirago seo, e lego ka go rapela Modimo go tšwa pelong, ka go bala Lentšu la Gagwe le go naganišiša ka seo re se badilego, ka go kgopela Jehofa gore a re nee moya o mokgethwa le ka go boledišana le motho yo re mmotago. Ge re dutše re ahlaahla ditsela tše tše nne, leka go bona seo wena o tlago go se dira go fokotša dipelaelo tša gago.

“LAHLELA MAIMA A GAGO GO JEHOFA”

3. O ka “lahlela maima a gago go Jehofa” bjang ka thapelo?

3 Selo sa pele seo o ka se dirago ke go batamela go Jehofa ka thapelo yeo e tšwago pelong. Ge o lebeletšane le maemo ao a sa go robatšego, o boifa goba o na le dipelaelo, botša Tatago yo lerato wa legodimong ka seo. Mopsalme Dafida o ile a lopa Jehofa ka gore: “Sekegela thapelo ya ka tsebe, hle Modimo.” Ke moka psalmeng yona yeo, a re: “Lahlela maima a gago go Jehofa, gomme yena o tla go thekga.” (Ps. 55:1, 22) Ka morago ga go dira sohle seo o ka se kgonago go rarolla bothata, thapelo e tšwago pelong e tla go thuša kudu go feta go belaela. Eupša thapelo e ka go thuša bjang gore o se ke wa hlwa o eba le dikgopolo tše di ferekanyago goba go belaela kudu?​—Ps. 94:18, 19.

4. Ge re belaela, ke ka baka la’ng go le bohlokwa kudu gore re rapele?

4 Bala Bafilipi 4:6, 7. Jehofa o tla re araba ge re mo lopa go tšwa pelong e bile re phegelela. Bjang? Ka go re nea khutšo ya monagano yeo e tlago go dira gore menagano le dipelo tša rena di se sa hlwa di tshwenyega. Jehofa o kile a thuša bana babo rena ba bantši ka tsela yeo. Go e na le gore ba belaele, e lego go boifa seo se ka ba diragalelago, o ile a ba thuša go ba le khutšo yeo batho ba sa e kwešišego. Le wena Jehofa a ka go thuša ka tsela e swanago. Ke moka “khutšo ya Modimo” e ka go thuša go kgotlelela bothata le ge e le bofe. O ka bota ka mo go feletšego kholofetšo ya Jehofa e lerato yeo e rego: “O se ke wa lealea gobane ke Modimo wa gago. Ke tla go matlafatša. Ruri ke tla go thuša.”​—Jes. 41:10.

LENTŠU LA MODIMO LE KA GO NEA KHUTŠO YA MONAGANO

5. Lentšu la Modimo le ka re thuša bjang gore re be le khutšo ya monagano?

5 Tsela ya bobedi yeo o ka hwetšago khutšo ya monagano ka yona ke ka go bala ditemana tša Beibele le go naganišiša ka tšona. Ke ka baka la’ng se se le bohlokwa? Beibele e na le tlhahlo yeo e ka go thušago go phema dipelaelo, go di fokotša goba go lebeletšana le tšona. O se ke wa lebala gore Lentšu la Modimo le a thuša le go lapološa ka gobane le ngwadilwe ke Mmopi wa rena yo bohlale. Ge o dutše o naganišiša ka dikgopolo tša Modimo​—bošego goba mosegare—​e bile o nagana ka tsela yeo o ka dirišago tlhahlo ya Beibele, o tla matlafala le go feta. Jehofa o boletše gore ge re ka ithuta Lentšu la gagwe re tla ‘ba le sebete le matla,’ e sego go ‘boifa goba go tšhoga.’​—Josh. 1:7-9.

6. Mantšu a Jesu a ka go thuša bjang?

6 Ka Lentšung la Modimo, re hwetša mantšu a Jesu ao a kgothatšago. Mantšu a gagwe le dithuto tša gagwe di be di lapološa batheetši ba gagwe. Batho ba bantši ba be ba etla go yena ka gobane o be a homotša ba dipelo tšeo di tshwenyegilego, a matlafatša bao ba fokolago le go kgothatša bao ba gateletšegilego. (Bala Mateo 11:28-30.) O be a thuša batho go ba le tswalano e botse le Jehofa, a ba homotša le go ba thuša ka dilo tše dingwe. (Mar. 6:30-32) Le lehono Jesu o a re thuša, go etša ge a re holofeditše. Le wena a ka go thuša go swana le kamoo a thušitšego baapostola ba gagwe. Ga go hlokagale gore o bone Jesu ka mahlo gore a kgone go go thuša. Ka ge e le Kgoši ya legodimong, Jesu o sa  na le kwelobohloko e bile o re bontšha yona. Ka gona, ge o na le dipelaelo a ka ‘kgona go go thuša,’ e bile a ka dira seo ‘ka nako e swanetšego.’ Ee, Jesu a ka go thuša go lwantšha dipelaelo, e bile a ka go nea kholofelo le sebete.​—Baheb. 2:17, 18; 4:16.

DIKA TŠEO DI ENYWAGO KE MOYA O MOKGETHWA

7. O tla holega bjang ge Modimo a go nea moya o mokgethwa?

7 Jesu o holofeditše gore Tatago rena wa legodimong o tla re nea moya o mokgethwa ge e ba re o kgopela. (Luka 11:10-13) Dika tšeo di enywago ke moya o mokgethwa ke tsela ya boraro yeo ka yona o ka fokotšago dipelaelo tša gago. Dika tše tše dibotse tšeo di tšweletšwago ke matla a Modimo a šomago di bontšha semelo sa Modimo Ramatlaohle. (Bala Bagalatia 5:22, 23; Bakol. 3:10) Ge o dutše o hlagolela dika tšeo, o tla ba le segwera se sebotse le batho ba bangwe. Ka go re’alo, o tla hwetša gore maemo ao gantši a bego a ka go bakela dipelaelo ga a sa tšwelela. Iphe nako ya go naganišiša kamoo dika tšeo di enywago ke moya di ka go thušago ka gona go lwantšha dipelaelo.

8-12. Dika tšeo di enywago ke moya wa Modimo di ka go thuša bjang go lwantšha dipelaelo goba go di phema ka mo go feletšego?

8 “Lerato, lethabo le khutšo.” Ge o katanela go dirišana le batho ka tlhompho, o tla hwetša go le bonolo go swaragana le maikwelo a gago a fošagetšego. Seo se kgonega bjang? Ge o rata bana beno, o ba swara gabotse e bile o ba godiša, o tla phema maemo ao a ka go bakelago dipelaelo.​—Baroma 12:10.

9 “Go se fele pelo, botho le toko.” O ka ba le khutšo le batho ba bangwe ge o ka diriša keletšo ye yeo e rego: “Bontšhanang botho, le šokelane ka bonolo, le lebalelane ka bolokologi.” (Baef. 4:32) Ge o dira seo, o thibela maemo ao a ka go bakelago dipelaelo. Le gona o tla kgona go swaragana gabotse le mathata ao a bakwago ke go se phethagale ga rena.

10 “Tumelo.” Lehono, re belaela kudu ka tšhelete le ka dilo tša lefase le. (Die. 18:11) Eupša ge re na le tumelo e tiilego ya gore Jehofa o tla re hlokomela, re tla kgona go lebeletšana le dipelaelo tšeo goba go di phema ka mo go feletšego. Seo se ka kgonega bjang? O ka phema dipelaelo tše dintši ge e ba o diriša keletšo ya Mangwalo yeo e boletšwego ke moapostola Paulo ya gore o ‘kgotsofale ka dilo tše di lego gona.’ Paulo o oketša ka gore: “Gobane Modimo o itše: ‘Le ka mohla nka se ke ka go tlogela le ge e le go go lahla.’ E le gore re be le sebete kudu gomme re re: ‘Jehofa ke mothuši wa ka; nka se boife. Motho a ka ntira’ng?’”​—Baheb. 13:5, 6.

11 “Boleta le boitshwaro.” Nagana kamoo o tla thušegago ka gona ge o ka diriša dika tše bophelong bja gago. Dika tše di tla go thuša go phema go dira dilo tšeo di ka go bakelago dipelaelo, e bile o tla holega ge o ka phema go ‘boloka sekgopi, go ba bogale, go befelwa, mašata le polelo e gobošago.’​—Baef. 4:31.

12 O swanetše go ba le boikokobetšo gore o ikokobeletše “seatla se matla sa Modimo” gomme o ‘lahlele dipelaelo tša gago ka moka go yena.’ (1 Pet. 5:6, 7) Eupša ge o dutše o hlagolela boikokobetšo, Modimo o tla go amogela le go go thekga. (Mika 6:8) Ge o ka ba le pono e nepagetšego ka maemo a gago, o ka se belaele kudu, ka gobane o tla ba o ithekga ka Modimo.

‘LE KA MOHLA O SE KE WA BELAELA’

13. Jesu o be a e ra gore’ng ge a be a re: “Le ka mohla le se ke la belaela”?

13 Go Mateo 6:34 (bala), re hwetša keletšo ya Jesu yeo e rego: “Le ka mohla le se ke la belaela.”  Lega go le bjalo, go ka bonagala go le thata go diriša keletšo yeo. Jesu o be a e ra gore’ng ge a be a re: “Le ka mohla le se ke la belaela”? Go molaleng gore Jesu o be a sa re gore bahlanka ba Modimo ba ka se tsoge ba bile le dipelaelo. Ka mohlala, re šetše re boletše ka Dafida le Paulo gore le bona ba ile ba belaela. Eupša Jesu o be a thuša barutiwa ba gagwe go bona gore go belaela go sa hlokagale, goba go belaela ka mo go feteletšego, ga go lokiše selo. Letšatši le lengwe le le lengwe le na le mathata a lona, ka go re’alo Bakriste ga se ba swanela go ikopiša hlogo ka dilo tše di fetilego goba tše di sa tlago. O ka diriša bjang keletšo yeo ya Jesu gomme wa imologa dipelaelong tša gago?

14. O ka thušwa ke’ng ge e ba o belaela ka diphošo tša nakong e fetilego?

14 Dipelaelo tše dingwe di ka bakwa ke dilo tšeo motho a di dirilego nakong e fetilego goba diphošo tša gagwe. A ka tshwenywa ke letswalo ka baka la seo a se dirilego nakong e fetilego, gaešita le ge go fetile mengwaga e mentši. Ka dinako tše dingwe, Kgoši Dafida o be a ekwa okare ‘melato ya gagwe e feta ka godimo ga hlogo ya gagwe.’ O ile a dumela ka gore: “Ke tsetsetše ka baka la bohloko bja pelo ya ka.” (Ps. 38:3, 4, 8, 18) Ke’ng seo Dafida a bego a swanetše go se dira boemong bjoo? O ile a dira’ng? O ile a bota gore Jehofa o mo gaugetše le go mo lebalela. O ile a bolela ka kgodišego gore: “Go thaba yo a swaretšwego molato wa gagwe.”​—Bala Psalme 32:1-3, 5.

15. (a) Ke ka baka la’ng o sa swanela go belaela ka dilo tšeo di go diragalelago gona bjale? (b) O ka dira eng go fokotša dipelaelo? (Bona lepokisi le le rego,  “Tše Dingwe tša Ditsela tša go Fokotša Dipelaelo.”)

15 Ka dinako tše dingwe, o ka belaela ka dilo tšeo di go diragalelago gona bjale. Ka mohlala, ge Dafida a be a ngwala Psalme 55, o be a tšhogela bophelo bja gagwe. (Ps. 55:2-5) Lega go le bjalo, ga se a ka a dumelela dipelaelo di dira gore a se ke a bota Jehofa. Dafida o ile a rapela ka mo go tseneletšego ka mathata a gagwe, eupša gape o be a kwešiša gore o swanetše go dira maiteko a go lwantšha dipelaelo tša gagwe. (2 Sam. 15:30-34) Ekiša mohlala wa Dafida. Go e na le go dumelela dipelaelo gore di go hlokiše boroko, dira maiteko a go di lwantšha ke moka o tlogelele dilo ka diatleng tša Jehofa.

16. Seo leina la Modimo le se bolelago se ka tiiša bjang tumelo ya gago?

16 Gantši Mokriste a ka ba le dipelaelo ge e ba a tshwenyega ka mathata ao a sego a hlwa a tšwelela. Lega go le bjalo, ga se wa swanela go belaela ka tša ka moswana. Ka baka la’ng? Ka gobane gantši dilo tšeo re belaelago ka tšona ga se gantši di direga ka mokgwa wo re bego re nagana. Go feta moo, ga go na bothata bjo bo ka palelago Modimo, yoo a rego re lahlele dipelaelo tša rena go yena. Leina la gagwe le bolela gore, “Yo a Bakago go ba Gona.” (Ek. 3:14) Tlhaloso e botse ya leina la Modimo e re kgonthišetša gore o kgona go phethagatša merero ya gagwe  go thuša bahlanka ba gagwe. Kgodišega gore Modimo o tla šegofatša bao ba mmotegelago le go ba thuša go lebeletšana le dipelaelo tša nakong e fetilego, tša gona bjale le tšeo di sa tlago.

BOLEDIŠANA LE MOTHO YO O MMOTAGO

17, 18. Go boledišana le motho yo o mmotago go ka go thuša bjang go lwantšha dipelaelo?

17 Tsela ya bone ya go lwantšha dipelaelo ke go boledišana le motho yo o mmotago. Molekane wa gago wa lenyalo, mogwera wa gago yo mogolo goba mogolo ka phuthegong, a ka go thuša go lwantšha dipelaelo tša gago. Beibele e re: “Pelaelo e lego pelong ya motho e tla e imela, eupša lentšu le lebotse le tla e thabiša.” (Die. 12:25) Go boledišana le motho yo mongwe go tla go thuša go kwešiša dipelaelo tša gago le go lebeletšana le tšona ka katlego. Beibele e re: “Maano a a fela ge batho ba sa ntšhetšane sa mafahleng, eupša taba e a atlega mo go nago le baeletši ba bantši.”​—Die. 15:22.

18 Le gona Jehofa o diriša diboka tša beke le beke go thuša Bakriste go lwantšha dipelaelo. Dibokeng o ka gwerana le badumedigotee bao ba go ratago le bao ba nyakago go kgothatšana. (Baheb. 10:24, 25) Go ‘kgothatšana’ moo go tla tiiša tumelo ya gago gomme gwa go nolofaletša go lebeletšane le dipelaelo le ge e le dife.​—Baroma 1:12.

GO GWERANA LE MODIMO GO TLA GO MATLAFATŠA KUDU

19. Ke ka baka la’ng o ka kgodišega gore go gwerana le Modimo go tla go matlafatša?

19 Ekwa kamoo mogolo yo mongwe kua Canada a ithutilego bohlokwa bja go lahlela dipelaelo tša gagwe go Jehofa. O šoma ga boima ka ge e le morutiši e bile a šoma go eletša batho. Go oketša moo, o swerwe ke bolwetši ba go belaela kudu. Ngwanabo rena yo o kgona bjang go lebeletšana le mathata a? O hlalosa ka gore: “Go phala dilo ka moka, ke lemogile gore go katanela go matlafatša segwera sa ka le Jehofa, go nthuša go lebeletšana le matshwenyego a ka. Thekgo yeo bagwera ba ka le bana bešo ba mphago yona dinakong tša mathata e nthuša kudu. Ke boledišana le mosadi wa ka ka maikwelo a ka. Bagolo le molebeledi wa rena wa tikologo ba nthušitše kudu gore ke be le pono e nepagetšego ka maemo a ka. Le gona ke hweditše thušo ya kalafo, ka rulaganya lefsa tsela yeo ke dirišago nako ya ka gomme ka ipha le nako ya go khutša le ya go itšhidulla. Ge nako e dutše e eya, ke ile ka thoma go ikwa ke na le matla. Ge go eba le dilo tšeo ke sa kgonego go di laola, ke di tlogelela ka diatleng tša Jehofa.”

20. (a) Re ka lahlela dipelaelo tša rena go Modimo bjang? (b) Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

20 Ka boripana, re ithutile ka bohlokwa bja go lahlela dipelaelo tša rena go Modimo ka thapelo e tšwago pelong le ka go bala Lentšu la gagwe le go naganišiša ka seo re se balago. Re ahlaahlile le bohlokwa bja go hlagolela dika tšeo di enywago ke moya wa Modimo, go boledišana le motho yo re mmotago le go hwetša matla ka go ya dibokeng. Sehlogo se se latelago se tla ahlaahla kamoo Jehofa gape a re matlafatšago ka gona ka go re holofetša gore o tlo re putsa.​—Baheb. 11:6.