Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Morokami—Kgatišo e Ithutwago  |  April 2017

Mmušo wa Modimo o tlo Fediša Eng ge o Etla mo Lefaseng?

Mmušo wa Modimo o tlo Fediša Eng ge o Etla mo Lefaseng?

“Lefase le a feta gomme go bjalo le ka kganyogo ya lona, eupša yo a dirago thato ya Modimo o dula a le gona ka mo go sa felego.”1 JOH. 2:17.

DIKOPELO: 134, 24

1, 2. (a) Lefase le le swana bjang le sekebekwa se se ahloletšwego lehu? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.) (b) Batho ka moka le barongwa ba tla ikwa bjang ge lefase le le kgopo le fedišwa?

“O A PHELA, EUPŠA O HWILE!” Mantšu a a bolelwa ke bahlapetši ba kgolego ge ba etšwa le sekebekwa se segolo ka seleng ya sona gomme go lla mejako ya ditšhipi ya kgolego yeo e tswalelago. Ke ka baka la’ng bahlapetši bao ba bolela mantšu a? Sekebekwa seo se bonagala se phetše gabotse; e bile ga go bonale se babja wa go hwa. Lega go le bjalo, bahlapetši ba se iša thapong. Ka gona sekebekwa se seo se ahloletšwego lehu, go no swana le gore se hwile. *

2 Ka mo go swanago, tshepedišo ye ya dilo ya lehono e swana le sekebekwa seo se ahloletšwego lehu. Ke kgale Jehofa a ahlotše lefase le le kgopo, gomme le kgauswi kudu le go fedišwa. Beibele e re: “Lefase le a feta.” (1 Joh. 2:17) Taba ya gore lefase le le tla fedišwa ga se toro. Lega go le bjalo, go na le phapano e kgolo magareng ga go tlo fedišwa ga lefase le le mogolegwa yo a lego kgauswi le go bolawa. Ge mogolegwa a ahloletšwe lehu, batho bangwe ba ka lwela gore kahlolo yeo e dirilwego e fetošwe, ba bolela gore motho yoo  ga se a ahlolwa ka toka goba mohlomongwe ba holofela gore phetho yeo e dirilwego e fetošwe ka motsotso wa mafelelo. Eupša ga go bjalo ka lefase le. Mmuši wa legohle o le ahlotše ka toka. Ka gona ga gona seo batho ba ka se dirago go fetoša kahlolo yeo a e dirilego. (Doit. 32:4) Ga go na gore Jehofa a tle a fetoše monagano tabeng ye, le gona ga go na motho yo a tlo belaelago gore nkabe lefase le le sa fedišwa. Ka morago ga gore Jehofa a le fediše, batho ka moka le barongwa ba tla kgotsofatšwa ke gore toka e dirilwe. Dibopiwa ka moka di tla phela ka khutšo!

3. Re tlo ahlaahla dilo dife tše nne tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di fediša ge o etla?

3 Eupša ke dilo dife tša “lefase” le tšeo di tlago go “feta” goba go fedišwa? Go tlo fedišwa tše dintši tša dilo tšeo lehono batho ba di lebelelago di le bohlokwa kudu. Na tše ke ditaba tše mpe? Le gatee! Ge e le gabotse, ke karolo e kgolo ya ‘ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.’ (Mat. 24:14) Ka gona anke ga bjale re ithuteng ka dilo tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di fediša ge o etla. Re tlo ahlaahla dilo tše tše nne tše dikgolo: batho ba babe, mekgatlo yeo e tletšego boradia, dilo tše mpe le maemo a mabe. Tabeng e nngwe le e nngwe, re tlo ahlaahla (1) kamoo dilo tšeo di re kgomago ka gona lehono, (2) seo Jehofa a tlago go se dira ka tšona le (3) kamoo a tlago go tliša dilo tše dibotse legatong la tšona.

BATHO BA BABE

4. Batho ba babe ba re hlafišetša bophelo ka ditsela dife?

4 Batho ba babe ba dira gore bophelo bja rena bo be bjang? Ka morago ga gore moapostola Paulo a bolele e sa le pele gore mehla yeo re phelago go yona e tla akaretša “dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,” Modimo o ile a mo laela gore a ngwale gore: “Batho ba kgopo le baikgakanyi ba tla fetelela ka bobe, ba aroša e bile ba arošwa.” (2 Tim. 3:1-5, 13) Na boporofeta bjo bo a phethagala lehono? Ba bantši ba rena re ile ra tlaišwa ke batho ba babe ba bjalo ka bomphenyašilo, batho bao ba nago le kgethollo ya semorafo le dikebekwa. Ba bangwe ba batho bao ga ba gakantšhe gore ke ba kgopo; ba bangwe ke baikgakanyi, ba uta seo ba se dirago ka go itira baloki. Gaešita le ge ba bangwe ba rena re sa ka ra tlaišwa ke batho ba, ba sa dutše ba re hlafišetša bophelo. Re kwa bohloko le go selekega ge re ekwa ka dilo tše mpe tšeo ba di dirilego. Ge re ekwa ka tsela yeo batho ba kgopo ba tlaišago bana, batšofadi le batho ba bangwe bao ba sa kgonego go itwela, re a tšhoga. Batho ba kgopo ba itshwara eka ke diphoofolo e bile ba bonagatša moya wa botemona. (Jak. 3:15) Se se thabišago ke gore Lentšu la Jehofa le re botša ditaba tše dibotse go e na le go re botša tše mpe.

5. (a) Batho ba kgopo ba sa na le sebaka sefe? (b) Go tlo direga’ng ka batho ba kgopo bao ba sa nyakego go fetoga?

5 Jehofa o tlo dira’ng ka batho ba babe? Ga bjale Jehofa o nea batho ba babe sebaka sa gore ba fetoge. (Jes. 55:7) Yo mongwe le yo mongwe wa bona ga se a tšwa a ahlolelwa lehu. Lefase le ke lona leo le šetšego le ahloletšwe go fedišwa. Eupša go thwe’ng ka bao ba ganago go fetoga, bao ba tlago go tšwela pele ba thekga lefase le le kgopo go fihla ge masetlapelo a magolo a thoma? Jehofa o tshepišitše gore o tlo fediša batho ba kgopo ka mo go sa felego. (Bala Psalme 37:10.) Batho ba kgopo ba ka nagana gore seo se ka se ba diragalele. Ba bantši ba bona ba ithutile go uta seo ba se dirago, e bile gantši go bonagala ba sa bune seo ba se bjetšego. (Jobo 21:7, 9) Lega go le bjalo, Beibele e re gopotša ka gore: “Mahlo a [Modimo] a bona ditsela tša motho, gomme o bona dikgato tša gagwe ka moka. Ga go na leswiswi goba kgampi ya leswiswi moo bao ba tlwaetšego go  dira tše gobatšago ba ka ikutago gona.” (Jobo 34:21, 22) Jehofa Modimo o kgona go bona selo se sengwe le se sengwe. Ga go na moikgakanyi yo a ka forago Jehofa. Jehofa o kgona go bona le dilo tšeo di lego leswiswing le lesoleso goba tšeo di utamego ka meleteng. Ka gona, ka morago ga ntwa ya Haramagedone, re tlo lebelela moo ba kgopo ba bego ba dula gona, eupša ba tla be ba se sa le gona. Ba tla be ba fedišitšwe—ka mo go sa felego!Ps. 37:12-15.

6. Go tlo šala bomang mo lefaseng ge batho ba kgopo ba fedišitšwe, gona ke ka baka la’ng tše e le ditaba tše dibotse?

6 Ke bomang bao ba tlago go šala mo lefaseng ge batho ba kgopo ba fedišitšwe? Jehofa o re nea kholofetšo e kgahlišago yeo e rego: “Ba boleta bona e tla ba beng ba lefase, ba tla thaba kudu ka baka la go ata ga khutšo.” Yona psalmeng yeo, re bala gape gore: “Baloki bona e tla ba beng ba lefase, ba tla dula mo go lona ka mo go sa felego.” (Ps. 37:11, 29) “Ba boleta” le “baloki” bao go bolelwago ka bona mo ke bomang? Ba boleta ke bao ka boikokobetšo ba amogelago dithuto tša Jehofa Modimo le tlhahlo ya gagwe; gomme baloki ke bao ba ratago go dira dilo tšeo di thabišago Jehofa Modimo. Lefaseng la lehono, baloki ba fetwa ke batho ba kgopo ka palo. Eupša lefaseng le lefsa leo le tlago, go tlo phela feela batho ba boleta le bao ba lokilego. Ruri batho ba bjalo ba tla dira lefase gore e be paradeise!

MEKGATLO YEO E TLETŠEGO BORADIA

7. Mekgatlo yeo e tletšego boradia e re hlafišetša bophelo bjang lehono?

7 Mekgatlo yeo e tletšego boradia e dira gore bophelo bja rena bo be bjang? Bobe bjo bo tletšego mo lefaseng ga bo dirwe feela ke batho eupša bo dirwa le ke mekgatlo. Ka mohlala, nagana ka mekgatlo ya bodumedi yeo e botšago batho ba dimilione maaka ka Modimo, yeo e dirago gore batho ba se bote Beibele, yeo e ba botšago maaka ka bokamoso bja lefase le batho—le ka ditaba tše dingwe tše dintši. Le gona nagana ka mebušo yeo e kgothaletšago dintwa le lehloyo la semorafo, yeo e gatelelago badiidi le bao ba sa kgonego go itwela, le yeo e humago le dinala ka baka la boradia le go thuša bao ba e ba ratago. Nagana ka dikhamphani tšeo di šilafatšago naga, tšeo di senyago tlhago le go ikhola ka bareki e le gore di ikhumiše mola batho ba dimilione ba diila. Ga go pelaelo gore mekgatlo yeo e tletšego boradia ke yona e ikarabelago ka masetlapelo ao a tletšego mo lefaseng.

8. Go ya ka Beibele, go tlo direga’ng ka mekgatlo yeo batho ba bantši ba naganago gore e ka se tsoge e wele?

8 Jehofa o tlo dira’ng ka mekgatlo yeo? Masetlapelo a magolo a tlo thoma ge mekgatlo ya dipolotiki e hlasela mekgatlo ka moka ya bodumedi bja maaka yeo e swantšhetšwago ke mogweba-ka-mmele yo a bitšwago Babilona o Mogolo. (Kut. 17:1, 2, 16; 18:1-4) Mekgatlo yeo ya bodumedi e tla fedišetšwa sa ruri. Eupša go thwe’ng ka mekgatlo e mengwe yeo le yona e tletšego boradia? Beibele e diriša seswantšhokgopolo sa dithaba le dihlakahlaka go swantšhetša mekgatlo e mentši yeo batho ba naganago gore e ka se tsoge e wele. (Bala Kutollo 6:14.) Lentšu la Modimo le boletše e sa le pele gore mebušo le mekgatlo ya yona ka moka e tla fedišetšwa sa ruri. Masetlapelo a magolo a tla fela ge Modimo a fediša mebušo ka moka ya lefase le le batho ka moka bao ba emago le yona gomme ba sa thekge Mmušo wa Modimo. (Jer. 25:31-33) Ka morago ga moo, mo lefaseng go ka se sa ba le mekgatlo yeo e tletšego boradia!

9. Re tseba bjang gore lefase le lefsa le tla be le na le thulaganyo?

9 Ke’ng seo se tlago go tšeela mekgatlo ye ya boradia legato? Ka morago ga ntwa ya Haramagedone, na go tlo ba le mokgatlo le ge e le ofe mo lefaseng? Beibele e re: “Go na le magodimo  a mafsa le lefase le lefsa tše re di letetšego go ya ka kholofetšo ya gagwe gomme toko e tla aga go tšona.” (2 Pet. 3:13) Magodimo a kgale le lefase la kgale, e lego mebušo yeo e tletšego boradia le mekgatlo ya yona ka moka di tla fedišwa. Mekgatlo yeo e tlo tšeelwa legato ke eng? Polelwana yeo e rego “magodimo a mafsa” e ra gore go tlo ba le mmušo o mofsa, gomme polelwana yeo e rego “lefase le lefsa” e ra gore go tlo ba le batho ba go loka bao ba tlago go bušwa ke mmušo woo. Ge Jesu Kriste a tla be a buša mo lefaseng, o tla bonagatša dika tša Tatagwe, yena Modimo wa thulaganyo. (1 Bakor. 14:33) Ka gona, “lefase le lefsa” le tla be le na le thulaganyo. Go tla be go na le banna bao ba swanelegago bao ba tla bego ba okametše dilo gabotse. (Ps. 45:16) Ba tla be ba hlahlwa ke Kriste le babušigotee le yena ba 144 000. Nagana ka nako ya ge mekgatlo ka moka yeo e tletšego boradia e tšeetšwe legato ke mokgatlo o tee, wo o nago le kwano le wo o se nago boradia!

DILO TŠE MPE

10. Ke dilo dife tše mpe tšeo di tletšego mo o dulago gona, gona dilo tšeo di kgoma bjang wena le lapa la geno?

10 Dilo tše mpe di dira gore bophelo bja rena bo be bjang? Re phela lefaseng leo le tletšego ka dilo tše mpe. Boitshwaro bjo bo gobogilego, go se botege le ditiro tša bosenyi di tletše kudu. Gantši se se dira gore batswadi ba thatafalelwe ke go šireletša bana ba bona dilong tšeo. Lehono, Intasteri ya boithabišo e na le bokgoni bja go kgothaletša mehuta ka moka ya boithabišo bjo bobe, e bile ga e hlomphe ditekanyetšo tša Jehofa tša mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego. (Jes. 5:20) Bakriste ba therešo ba phema mekgwa yeo. Ba lwela go dula ba botegela Jehofa lefaseng le le kgopo le leo le sa hlomphego ditekanyetšo tša Jehofa.

11. Re ithuta’ng go seo Jehofa a se dirilego motse wa Sodoma le Gomora?

11 Jehofa o tlo dira’ng ka batho bao ba dirago dilo tše mpe? Nagana ka seo a ilego a se dira ka batho ba babe bao ba bego ba dula Sodoma le Gomora. (Bala 2 Petro 2:6-8.) Monna wa go loka e lego Lota o be a sa robale ka baka la batho ba babe bao yena le lapa la gagwe ba bego ba phela le bona. Ge Jehofa a be a fediša metse yeo ka moka, o be a sa fediše feela bobe bjo bo bego bo tletše moo. Eupša gape o be a “beela batho ba sa boifego Modimo mohlala wa dilo tše di tlago go tla.” Go fo swana le ge Jehofa a ile a fediša batho ka moka ba babe ba mehleng yeo, le nakong e tlago o tlo fediša batho ka moka ba babe ge a tla be a fediša tshepedišo ye ya dilo.

12. Ke dilo dife tšeo o lebeletšego pele go tlo di dira ge tshepedišo ye e kgopo e fedišitšwe?

12 Go tlo direga’ng ka morago ga gore Modimo a fediše dilo tše mpe? Paradeiseng go tla be go na le mošomo o montši o thabišago. Nagana ka mošomo o thabišago wa go tlo fetoša polanete ye gore e be paradeise, goba mošomo wa go tlo ikagela dintlo le go di agela ba bangwe. Nagana ka lethabo leo re tlago go ba le lona ge re tla be re amogela batho ba dimilione bao ba tsošitšwego bahung le go ba ruta ka Jehofa le kamoo a ilego a dirišana le batho ka gona nakong e fetilego. (Jes. 65:21, 22; Dit. 24:15) Re tlo swarega kudu ka dilo tšeo di tlago go re thabiša le tšeo di tlago go tumiša Jehofa!

MAEMO A MABE

13. Borabele bja Sathane, Adama le Efa bo bakile maemo afe a mabe mo lefaseng?

13 Maemo a mabe a lefase a re kgoma bjang lehono? Batho ba babe, mekgatlo yeo e tletšego boradia le dilo tše mpe, ka moka ga tšona di dira gore go be le maemo a mabe mo lefaseng. Ke mang a rego yena ga a kgongwe ke dintwa, bodiidi goba kgethollo? Go thwe’ng ka  bolwetši le lehu? Dilo tše di re wela ka moka ga rena. Di bakilwe ke marabele a magolo e lego Sathane, Adama le Efa. Ga go na le o tee wa rena yo a ka tšhabelago mathata ao a bakilwego ke borabele bja bona.

14. Jehofa o tlo dira’ng ka maemo a mabe mo lefaseng? Nea mohlala.

14 Jehofa o tlo dira’ng ka maemo ao a mabe? Nagana ka dintwa. Jehofa o re holofeditše gore o tlo di fedišetša sa ruri. (Bala Psalme 46:8, 9.) Go thwe’ng ka bolwetši? O tlo bo fediša. (Jes. 33:24) Lehu lona? Jehofa o tla le metša ka mo go sa felego! (Jes. 25:8) O tlo fediša bodiidi. (Ps. 72:12-16) O tlo fediša le maemo ka moka a mabe ao a dirago gore bophelo bo be boima. Le gona go ka se sa ba le “moya” o mobe woo batho ba lefase le ba nago le wona, ka gobane Sathane le batemona ba gagwe ba tla be ba fedišitšwe.Baef. 2:2.

Nagana gore lefase le tla ba bjang ge go tla be go se sa na dintwa, bolwetši goba lehu! (Bona serapa 15)

15. Ke dilo dife tšeo di tlago go fedišetšwa sa ruri ka morago ga Haramagedone?

15 O nagana gore mo lefaseng go tla ba bjang ge go tla be go se sa na dintwa, bolwetši goba lehu? Nagana feela—go tla be go se sa na mašole, dibetša goba mebusiamo ya mašole. Go tla be go se na dipetlele, dingaka, baoki, mebušara goba mabitla! Ka ge disenyi di tla be di fedišitšwe, go ka se sa ba le masekhurithi, dialamo, maphodisa, e bile mohlomongwe go ka se sa ba le dinotlelo goba dilloko! Ka nako yeo, re tla be re sa boife selo.

16, 17. (a) Batho bao ba tlago go phologa ntwa ya Haramagedone ba tla ikwa bjang? Nea mohlala. (b) Ke’ng seo se tlago go re thuša go phologa ge lefase le le kgopo le fedišwa?

16 Bophelo bo tlo ba bjang ge dilo ka moka tšeo di re imelago di fedišitšwe? Go tlo ba bose go feta ka mokgwa wo re naganago. Ka ge e le kgale re phela lefaseng le leo le tletšego mathata, go ka direga gore re šetše re tlwaetše mathata a lona. Re ka swantšha se le batho bao ba dulago kgauswi le seteišene sa diterene le bao ba dulago kgauswi le lefelo leo go lahlwago ditšhila. Ka ge e ka ba e le kgale ba dula moo, ga ba sa na taba le mašata a moo le monkgo. Eupša ge dilo tšeo di ka tlošwa—ba tla imologa kudu!

17 Ke’ng seo se tlago go tšeela legato mathata ao re nago le wona lehono? Psalme 37:11 e araba ka gore: “Ba tla thaba kudu ka baka la go ata ga khutšo.” Na mantšu a ga a go thabiše? Se ke seo Jehofa a go kganyogelago sona. Ka gona, dira sohle seo o ka se kgonago gore o dule o le kgauswi le Jehofa Modimo le mokgatlo wa gagwe mehleng ye e thata ya bofelo. Tšeela godimo dilo tšeo Jehofa a re tshepišitšego tšona, naganišiša ka tšona, e ba le tumelo go tšona, gomme o botše ba bangwe ka tšona. (1 Tim. 4:15, 16; 1 Pet. 3:15) Ge o ka dira bjalo, o tla kgodišega gore o ka se fete le lefase le leo le tlago go fedišwa. Go fapana le moo, Jehofa o tla go phološa, wa phela ka mo go sa felego—o thabile!

^ par. 1 Serapa se se hlalosa dilo tšeo di bego di dirwa kgale dikgolegong tše dingwe tša kua United States.