Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! AUGUST 2015

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Disele tša Gago—Makgobapuku ao a Phelago!

Disele tša Gago—Makgobapuku ao a Phelago!

KA 1953, borathutaphedi ba dimolekule e lego James Watson le Francis Crick ba ile ba utolla le go phatlalatša boitsebišo bjo bo bego bo le bohlokwa tseleng yeo re kwešišago bophelo ka tša thutamahlale. Ba utolotše sebopego sa DNA sa mahlakore a mabedi a go tatagana. * Sebopego se seo se swanago le ditlhale, seo gantši se hwetšwago ka gare ga nucleous ya disele, se na le boitsebišo bjo bo “ngwadilwego,” bjo bo dirago gore disele di  be bjalo ka bokgobapuku. Kutullo ye e makatšago e neile seetša se sefsa go tša thutaphedi! Eupša boitsebišo bjo bo “ngwadilwego” ka gare ga disele bo phetha morero ofe? Se se makatšago ke gore bo fihlile bjang moo?

LEBAKA LEO DISELE DI SWANETŠEGO GO BA LE BOITSEBIŠO

Na o kile wa ipotšiša kamoo peu e fetogago sehlare goba kamoo lee leo le nontšhitšwego le fetogago motho? Na o kile wa ipotšiša kamoo o abetšego semelo sa gago? Dikarabo di hwetšwa boitsebišong bjo bo lego ka go DNA.

Mo e ka bago disele ka moka di na le DNA, e lego dimolekule tšeo di raraganego tšeo di swanago le llere e telele yeo e tataganego. Llere e na le mo e ka bago dikhemikhale tše dibilione tše tharo tša “manamelo” tšeo di hwetšwago mehuteng ka moka ya di DNA tša motho. Borathutamahlale ba bitša manamelo a bjalo gore ke di-base pair ka gobane lenamelo le lengwe le le lengwe le dirilwe ka dikhemikhale tše pedi, tšeo ge di feletše e lego tše nne. Go dirišitšwe ditlhaka A, C, G le T bakeng sa go khutsofatša maina a dikhemikhale tše. * Ka 1957, Crick o ile a šišinya gore tatelano ya manamelo a ao a nago le dikhemikhale ke yona e bopago boitsebišo. Se se ile sa thoma go kwešišwa ka bo-1960.

Boitsebišo bo ka bolokwa le go dirišwa ka ditsela tše dintši go sa šetšwe gore ke ka diswantšho, modumo goba mantšu. Ka mohlala, dikhomphutha di kgona go dira se ka mokgwa wa elektroniki. Disele tšona di boloka le go diriša boitsebišo ka mokgwa wa dikhemikhale, di diriša DNA. DNA e fetela go disele ge di ikarola le ge diphedi di ikatiša, e lego bokgoni bja go fetišetšwa ga dikarolwana tša leabela.

Disele di diriša boitsebišo bjang? Tšea DNA e le bjalo ka metswako e mentši yeo o mongwe le o mongwe o akaretšago megato e latelanago, mogato o mongwe le o mongwe o ngwadilwe ka tsela ya maleba. Eupša go e na le gore  mafelelong motswako wo o tšweletše khekhe goba kuku, o ka feleletša o tšweletša khabetšhe goba kgomo. Ke therešo gore ka gare ga disele tše di phelago, megato ye e fo itiragalela, e lego seo se tlaleletšago tabeng ya go raragana le go se kwešišege ga tšona.

Boitsebišo bjo bo lego ka gare ga sele ya paketheria bo ka tlatša puku ya matlakala a sekete

Boitsebišo bja leabela bo bolokwa go fihlela ge bo nyakega, mohlomongwe ge disele tše di hwilego di tšeelwa legato ke tše mpsha goba ge go fetišetšwa dika tše itšego baneng. DNA e kgona go boloka boitsebišo bjo bokaaka’ng? Ela hloko se sengwe sa diphedi tše dinyenyane kudu e lego paketheria. Rathutamahlale wa Mojeremane e lego Bernd-Olaf Küppers o boletše gore: “Ge e bewa gabonolo, dikagare tša molekule tšeo di hlalosago kagego ya sele ya paketheria di ka lekana le puku ya matlakala a sekete.” Moprofesara wa tša dikhemikhale e lego David Deamer o ngwadile ka mo go kwagalago gore: “Motho o makatšwa ke kamoo sebopego se se senyenyane sa bophelo e lego se se raraganego ka gona.” Go thwe’ng ge go bapetšwa le dikarolwana tša motho tša leabela? Küppers o re: “[Di] ka tlatša bokgobapuku bja dibolumo tše diketekete.”

“DI NGWADILWE KA TSELA YA GORE RE DI KWEŠIŠE”

Küppers o re: “Boitsebišo bjo bo lego ka gare ga DNA bo ka swantšhwa le polelo.” O bontšha gore “go etša polelo ya batho, dimolekule tša dikarolwana tša leabela le tšona di latela seo re ka rego ke mohuta o itšego wa polelo.” Ge re e hlalosa gabonolo, DNA le yona e na le seo re ka rego ke popopolelo goba sehlopha sa melao, yeo ka go lebanya e laolago tsela yeo ditaelo di ntšhwago le go šomišwa ka gona.

“Mantšu” le “mafoko” ao a lego ka go DNA a bopa “metswako” e fapafapanego yeo e laolago go hlangwa ga diprotheine le dikhemikhale tše dingwe tšeo di bopago disele tša mehutahuta tšeo di agago mmele. Ka mohlala, “motswako” wo o ka dira gore go tšwelele disele tša marapo, disele tša mešifa, disele tša megalatšhika goba disele tša letlalo. Richard Dawkins e lego rathutaphedi wa tša tlhagelelo o ngwadile gore: “DNA e hupere boitsebišo bjo bo lego ka sebopego sa dikhemikhale, khemikhale e nngwe le e nngwe e emelwa ke tlhaka e tee. Go bonagala se se sa kgonege eupša boitsebišo bjo bo ngwadilwe ka tsela yeo re ka kgonago go bo kwešiša.”

Mongwadi wa Beibele e lego Dafida o rapetše Modimo ka gore: “Mahlo a gago a mpone ke sa thoma go bopega, gomme ka pukung ya gago go be go ngwadilwe.” (Psalme 139:16) Ke therešo gore Dafida o be a diriša polelo ya theto. Lega go le bjalo, o be a tloga a nepile,  e lego seo se tlwaelegilego ka bangwadi ba Beibele. Ga go le o tee wa bona yoo a ilego a tutuetšwa ke dinonwane tša batho ba bangwe ba bogologolo.—2 Samuele 23:1, 2; 2 Timotheo 3:16.

Ngwana o abela bjang dika tša batswadi ba gagwe?

GO TLILE BJANG GORE DNA E BE LE BOITSEBIŠO?

Go etša ge go tlwaelegile, ge borathutamahlale ba leka go hlalosa selo se itšego, go utologa se sengwe. Go bile bjalo ge go be go utollwa gore go na le DNA. Ge go hwetšwa gore DNA e na le boitsebišo ka gare, batho ba bangwe ba ile ba botšiša gore: ‘Go tlile bjang gore DNA e be le boitsebišo?’ Ke therešo gore ga go motho yo a ilego a bona boitsebišo bja mathomo bja molekule wa DNA. Ka gona go nyakega gore re itirele diphetho. Lega go le bjalo, diphetho tše bjalo ga se tša swanela go ba tša boikgopolelo. Ela hloko dipapišo tše di latelago.

  • Ka 1999, kua Pakistan go ile gwa hwetšwa mašaledi a letsopa la bogologolo leo le bego le na le mengwalo goba maswao ao a sa tlwaelegago. Le lehono ga go tsebje gore mengwalo yeo e bolela eng. Eupša go dumelwa gore e ngwadilwe ke batho.

  • Nywaga e mmalwa ka morago ga gore Watson le Crick ba utolle sebopego sa DNA, borathutamahlale ba bangwe ba babedi ba ile ba šišinya gore ba tsomane le maphoto a radio a lefaufaung. Ka go re’alo ba ile ba thoma lesolo la mehleng yeno la go tsomana le diphedi tšeo di lego dipolaneteng tše dingwe.

Ntlha ke efe? Batho ba tswalanya boitsebišo le bohlale, go sa šetšwe gore boitsebišo bjoo bo ka sebopego sa maswao ao a lego letsopeng goba melaetša yeo e tšwago lefaufaung. Ga go nyakege gore ba bone go hlangwa ga boitsebišo bjoo e le gore ba fihlelele phetho yeo. Eupša batho ba bantši ba ile ba kgetha go hlokomologa taba ya gore go nyakega bohlale e le gore go tšweletšwe boitsebišo, ba lebelela DNA e le selo seo se se nago mohola. Na seo se a kwagala? Na se dumelelana le thutamahlale? Borathutamahlale ba bantši bao ba hlomphegago ga ba dumelelane le seo. Borathutamahlale ba ba akaretša Ngaka Gene Hwang le Moprofesara Yan-Der Hsuuw. Ela hloko seo ba se bolelago.

Ngaka Gene Hwang o ithuta ka dikarolwana tša leabela. Ka nako e nngwe o kile a dumela thutong ya tlhagelelo, eupša nyakišišo ya gagwe e ile ya fetola pono ya gagwe. O boditše Phafoga! gore: “Go ithuta ka dikarolwana tša leabela go nea motho tsebo tshepedišong ya bophelo, e lego tsebo yeo e dirago gore ke hlomphe bohlale bja Mmopi.”

Moprofesara Yan-Der Hsuuw ke molaodi wa nyakišišo ya embryo kua National Pingtung University of Science and Technology ya Taiwan. Le yena o kile a dumela thutong ya tlhagelelo, go fihlela nyakišišo ya gagwe e mo lebiša phethong e fapanego. Ge a bolela mabapi le go ikarola ga sele le mošomo wa yona o itše: “Go swanetše gore go tšweletšwe disele tša maleba ka tsela ya maleba le mafelong a swanetšego. Sa pele di bopa di-tissue tšeo ka morago di bopago ditho tša ka gare gotee le  matsogo le maoto. Ke moentšeneare ofe yo a ka ngwalago ditaelo tše bjalo bakeng sa megato ye ka moka? Lega go le bjalo, ditaelo tša mabapi le go gola ga embryo di ngwadilwe ka bohlale ka gare ga DNA. Ge ke naganišiša ka bothakga bjoo ka moka, ke a kgodišega gore bophelo bo hlamilwe ke Modimo.”

Gene Hwang (ka go le letshadi) le Yan-Der Hsuuw

NA SEO SE BOHLOKWA?

Ee! Ge e ba Modimo a hlodile bophelo, gona theto e swanetše go lebišwa go yena, e sego thutong ya tlhagelelo. (Kutollo 4:11) Le gona, ge e ba re dibopša tša Mmopi yo bohlale, seo se ra gore re bile gona ka morero. Seo se be se ka se kgonege ge e ba bophelo bo bile gona ka mohlolo. *

Ke therešo gore batho bao ba ipotšišago dipotšišo ba nyaka dikarabo tše di kgotsofatšago. Viktor Frankl yo e bego e le moprofesara wa malwetši a dikwi le monagano o itše: “Go tsoma ga motho morero wa bophelo ke tutuetšo e kgolo bophelong bja gagwe.” Ka mantšu a mangwe, ge e ba re bopilwe ke Modimo, re swerwe ke tlala ya moya yeo re nyakago go e kgotsofatša. Eupša ge e ba re le dibopša tša Modimo, na o re neile tsela yeo re ka kgotsofatšago senyakwa seo ka yona?

Jesu Kriste o arabile potšišo yeo ka gore: “Motho a ka se phele ka senkgwa feela, eupša o tla phela le ka polelo e nngwe le e nngwe e tšwago molomong wa Jehofa [goba wa Modimo].” (Mateo 4:4) Mantšu a Jehofa ao a ngwadilwego ka Beibeleng, a kgotsofaditše tlala ya moya ya ba dimilione, ka go ba nea kholofelo bakeng sa bokamoso. (1 Bathesalonika 2:13) Eka Beibele e ka go direla se se swanago. Ge re phetha taba, puku ye ya moswananoši e swanelwa ke go elwa hloko.

^ ser. 3 Watson le Crick ba ile ba tšwetša pele mošomo woo o dirilwego ke banyakišiši ba pele ba DNA, yeo e emelago deoxyribonucleic acid.—Bona lepokisi la sehlogo se se rego: “ DNA—Nywaga e Bohlokwa.”

^ ser. 6 Ditlhaka tše di emela adenine, cytosine, guanine le thymine.

^ ser. 22 Taba ya tlholo le tlhagelelo e ahlaahlwa ka botlalo poroutšheng ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking yeo e hwetšagalago go www.jw.org le ya Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe? yeo e hwetšagalago go www.jw.org/nso.

Ithute ka mo go oketšegilego

DIPUKU LE DIPOROUTŠHA

Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe?

Seo o se dumelago ka gore bophelo bo thomile bjang se bohlokwa kudu.