Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! DECEMBER 2014

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Seo o Swanetšego go se Tseba ka Malwetši a Monagano

Seo o Swanetšego go se Tseba ka Malwetši a Monagano

Claudia yo a bego a sa tšwa go botšwa gore o na le bolwetši bja go fetofetoga ga maikwelo ka tsela e feteletšego (bipolar) le bolwetši bja monagano bjoo bo bakwago ke tiragalo e itšego e tšhošago (post-traumatic stress), o re: “Ke ile ka kwa eka ga ke sa kgona go hema. Go lebeletšana le bothata bja bolwetši bja monagano go be go bonagala go sa kgonege.”

Monna wa Claudia, e lego Mark o re: “Go re tšere nako e telele gore re amogele boemo bjo. Eupša ke ile ka lemoga gore ke swanetše go šetša kudu taba ya go thekga mosadi wa ka maikwelong.”

O BE o tla ikwa bjang ge go ka hwetšwa gore wena goba motho yo mongwe yo o mo ratago o na le tšharakano ya monagano? Se se kgahlišago ke gore motho yo a nago le bolwetši bja monagano a ka thušwa. Anke re hlahlobeng dilo tše mmalwa tšeo o swanetšego go di tseba tšeo di tlago go go nea kwešišo e kaone ka tšharakano ya monagano. *

 Ditherešo tša Motheo Mabapi le go Phela Gabotse Monaganong

“Batho ba dimilione tše makgolo karolong e nngwe le e nngwe ya lefase ba ba le tšharakano ya monagano gomme se se kgoma bophelo bja baratiwa ba bona. Nakong e nngwe bophelong, motho o tee go ba bane o tla ba le tšharakano ya monagano. Kgateletšego ya monagano ke sebaki se segolo lefaseng ka bophara sa bolwetši bjo. Bolwetši bja Schizophrenia le bja go fetofetoga ga maikwelo ka tsela e feteletšego a balwa gare ga malwetši a šoro le ao a golofatšago. . . . Le ge batho ba bantši ba swerwe ke malwetši a, batho bao ba nago le ona ba a iphihla, ba a hlokomologwa le go kgethollwa.”—Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo [World Health Organization (WHO)].

Go ya ka Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo, batho ba bantši bao ba nago le malwetši a monagano ba gana go hwetša kalafo ka baka la tsela yeo ba tla lebelelwago ka yona.

Mokgatlo wa National Alliance on Mental Illness o bega gore, le ge go na le kalafo bakeng sa malwetši a mantši a monagano, mo e ka bago 60 lekgolong ya batho ba bagolo le mo e ka bago 50 lekgolong ya bafsa ba nywaga e 8 go fihla ka 15 kua United States, bao ba nago le tšharakano ya monagano, ga se ba hwetša kalafo ngwageng o fetilego.

 Go Kwešiša Tšharakano ya Monagano

Bolwetši bja monagano ke’ng? Ditsebi di hlalosa tšharakano ya monagano e le go se šome gabotse ga monagano, go se kgone go laola maikwelo le boitshwaro. Gantši boemo bjo bo šitiša motho go phela le batho ba bangwe gaešita le go lebeletšana le dinyakwa tša bophelo.

Tšharakano ya monagano ga e bakwe ke mafokodi a motho

Go ithekgile ka bolwetši bja motho le maemo, maswao a ka itšweletša ka pela goba a tšea nako e telele gomme a ka fapafapana. Bolwetši bjo bo ka tsena motho wa bong le ge e le bofe, nywaga, setšo, morafo, bodumedi, go sa šetšwe thuto le tšhelete yeo motho a e golago. Tšharakano ya monagano ga e bakwe ke mafokodi a motho. Batho ba ka thušwa gore ba thabele bophelo bjo bo kgotsofatšago ge ba newa tlhokomelo e botse ya tša kalafo.

Go Alafa Tšharakano ya Monagano

Ditsebi tša monagano di ka kgona go alafa malwetši a mantši a monagano. Ka gona, kgato ya pele e bohlokwa ke gore motho a hlahlobje ka kelohloko ke setsebi sa tša maphelo seo se nago le bokgoni bja go alafa malwetši a monagano.

Lega go le bjalo, balwetši ba ka holwa ke thušo e bjalo ge feela ba amogela kalafo e ba swanetšego. Se se tla nyaka gore ba lwantšhane le tshekamelo ya go tšhaba go bolela le ba bangwe ka bolwetši bja monagano. Kalafo e ka akaretša go bolela le ditsebi tša monagano tšeo di ka ba thušago gore ba kwešiše malwetši a bona, tša rarolla mathata ao ba lebanago le ona le go ba kgothaletša go se tlogele kalafo yeo ba e hwetšago. Setho sa lapa goba mogwera a ka kgatha tema e bohlokwa ka go kgothatša le go thekga molwetši ge a yo bona ngaka.

Batho ba bantši ba ithutile go lebeletšana le tšharakano ya monagano ka morago ga go hwetša kwešišo e kaone ka bolwetši bja bona le go diriša dihlare tšeo ba di newago ke ditsebi tša monagano. Mark, yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Pele mosadi wa ka a hwetša gore o na le bolwetši bja monagano, re be re se na kwešišo e kaalo ka bjona. Eupša re ithutile go lebeletšana le maemo ganyenyane-ganyenyane le go itlwaelanya le ona. Ge nako e dutše e eya, re ile ra holwa ke thekgo ya ditsebi gotee le ya lapa le bagwera.”

Kgato ya pele e bohlokwa ke gore motho a hlahlobje ka kelohloko ke setsebi sa tša maphelo seo se nago le bokgoni bja go alafa malwetši a monagano

 Claudia o dumela ka gore: “Mathomong ge ke be ke botšwa gore ke na le bolwetši bjo, ke ile ka ikwa ke kgakgetšwe. Eupša le ge bolwetši bja ka bo re tlišeditše ditlhohlo, ke ithutile gore re ka kgona go lebeletšana gaešita le maemo a thata. Ka gona ke kgona go lebeletšana le bolwetši bja ka bja monagano ka go dirišana le dingaka le ditsebi, ka go matlafatša ditswalano le ba bangwe le ka go se dire dilo ka lepotlapotla.”

Go Iphepa Moyeng go Bohlokwa

Beibele ga e bontšhe gore go phela ka melao ya Modimo go alafa mathata a tša maphelo. Lega go le bjalo, malapa a mantši go dikologa lefase a homoditšwe le go matlafatšwa ke seo Beibele e se rutago. Ka mohlala, Beibele e re kgonthišetša gore Mmopi wa rena yo lerato o tloga a kgahlegela go homotša ba “dipelo tše di robegilego” le “ba meoya e nyamilego o šoro.”—Psalme 34:18.

Le ge Beibele e se puku ya tlhokomelo ya tša maphelo, e nea tlhahlo e šomago yeo e ka re thušago go kgotlelela ge re imetšwe le ge re le maemong a gateletšago. Gape Beibele e re nea kholofelo ka bokamoso mo lefaseng moo re tla bego re phela re sa babje le go kwa bohloko. Lentšu la Modimo le holofetša gore: “Mohlang woo mahlo a difofu a tla buduloga gomme ditsebe tša difoa di tla thibologa. Mohlang woo sehlotša se tlo taboga bjalo ka kgama gomme leleme la semumu le tlo goelela ka lethabo.”—Jesaya 35:5, 6.

^ ser. 5 E le gore re se gakanege, sehlogong se polelwana “tšharakano ya monagano” e akaretša malwetši a monagano gotee le go hlakahlakana boitshwarong.

^ ser. 32 Phafoga! ga e bolelele kalafo le ge e le efe e itšego ya dihlare. Bakriste ba swanetše go kgonthišetša gore kalafo le ge e le efe yeo ba e phegelelago ga e thulane le melao ya motheo ya Beibele.

^ ser. 40 Bona gape le sehlogo se se rego: “Kgateletšego—Ditsela tša go Lebeletšana le Yona,” ka tokollong ya Phafoga! ya May 2014.