Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! AUGUST 2014

“Šetšang ka Kelohloko Dinonyana”

“Šetšang ka Kelohloko Dinonyana”

DINONYANA di phela dikarolong ka moka tša lefase gomme di gare ga diphedi tšeo di bonwago gabonolo. Go feta moo, go fapana ga tšona ka sebopego, mmala, melotšana le mekgwa ya tšona ya bophelo go ka dira gore go di bogela go thabiše le go tloša bodutu.

Thaga

O ka kgona go bona tsela yeo dinonyana di phelago ka yona ka go lebelela ka lefasetere: ge phorokgohlo e eja diboko, ge tyrant flycatcher e kitimiša dikhunkhwane, ge leeba le bapadišana le le lengwe, ge peolwane e šoma ka thata go dira sehlaga sa yona goba ge nonyana ya goldfinch e fepa lefotwana la yona leo le swerego ke tlala.

Kgaka

Dinonyana tše bjalo ka dintšhu le dipekwa di a kgahliša ge di dutše di fofa leratadimeng. Tše dingwe di ka go makatša: ge diphorokgohlo di bapala ka lerathana la dijo, ge leeba le letona le išitše dikgara tša lona pele gore le kgahliše la tshadi, goba dinonyana tša galah tša mmala o mosehla le o mopinki le molodi wa tšona wa lešata di lekeletše ka tlase ga thapo ka ge di be di se tša ema gabotse. O ka thabela go bona tše dingwe, tše bjalo ka go huduga ga dinonyana tše bjalo ka mmakwele, megolodi le maganse. Ruri go huduga mo go bjalo go be go dutše go šeditšwe ka nywaga e dikete, gomme gwa tlogela babogedi  ba makaditšwe ke gore dinonyana di kgona go fofa monabo o motelele di sa lahlegelwe ke tsela. Ge e le gabotse, Mmopi ka boyena o itše: “Mogolodi magodimong o tseba gabotse dinako tša wona tše di beilwego; leebakgorwana le peolwane le mmakwele di šetša gabotse nako ya go boa ga e nngwe le e nngwe.”—Jeremia 8:7.

Go Šetša Dinonyana tša Mehleng ya Beibele

Gantši Beibele e dira ditšhupetšo tše dintši ka dinonyana bakeng sa go ruta dithuto tše bohlokwa. Ka mohlala, ge Modimo a bolela ka mpšhe gotee le lebelo la yona leo le makatšago, o boditše monna yo a bitšwago Jobo gore: “Nakong ya ge e phuphusedišetša maphego a yona godimo, e sega pere le monamedi wa yona.” * (Jobo 39:13, 18) Modimo o ile a botšiša Jobo gore: “Na ke ka kwešišo ya gago ge pekwa e akalala, ge e phurollela maphego a yona phefong ya borwa?” (Jobo 39:26, 27) Thuto ke efe? Dinonyana di dira mešomo ya tšona ntle le thušo ya rena. Bokgoni bja tšona bo ithekgile ka bohlale bja Modimo e sego bja rena.

Kgoši Solomone o ngwadile ka “go kuruetša ga leebakgorwana” leo le bontšhago go fihla ga seruthwane. (Sefela sa Difela 2:12) Ge mopsalme a be a ngwala ka go nyaka ga gagwe go hlankela Modimo tempeleng, o boletše ka peolwane. Ka ge a di hufegela, mongwadi wa dikopelo o itše: “Gaešita le nonyana e ikhweleditše ntlo, gomme peolwane yona e ikhweleditše sehlaga, moo e beilego mafotwana a yona—E lego aletareng ya gago e kgolo, wena Jehofa.”—Dipsalme 84:1-3.

“Tatago lena wa legodimong o a di fepa. Na ga le bohlokwa go di feta?”—Mateo 6:26

Jesu Kriste o ile a bolela ka tše dingwe tša dinonyana tše dibotse. Ela hloko mantšu a ao a hwetšwago go Mateo 6:26 a rego: “Šetšang ka kelohloko dinonyana tša legodimo; ga di bjale peu goba go buna goba go kgobela dintlong tša polokelo. Lega go le bjalo, Tatago lena wa legodimong o a di fepa. Na ga le bohlokwa go di feta?” Papišo ye yeo e kgomago pelo e kgonthišetša balatedi ba Jesu gore ba bohlokwa go Modimo le gore le ka mohla ga se ba swanela go belaela ka go hwetša dilo tšeo di nyakegago bophelong.—Mateo 6:31-33.

Lehono, go bogela dinonyana ke selo se se tlwaelegilego sa go itloša bodutu—ga go makatše, ka ge re kgahlwa ke mekgwa ya tšona ya go bapala, bobotse bja tšona, tsela yeo di bontšhanago lerato gotee le melotšana ya tšona. Go feta moo, di ka ruta bao ba di bogetšego ka šedi dithuto tše bohlokwa ka bophelo. Na o tla ‘šetša ka kelohloko dinonyana?’

^ ser. 6 Mpšhe ke nonyana e kgolo go di feta ka moka le gona e na le lebelo, gomme e ka kgona go kitima lebelo la dikhilomithara tše 72 ka iri ka nakwana.

Ithute ka mo go oketšegilego

Seo re Ithutago Sona go Dinonyana tša Magodimo

Dinonyana ga di bontšhe feela bokgoni bja Modimo bja go bopa eupša gape di re kgothaletša go naganišiša ka dilo tše bohlokwahlokwa.