Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! JUNE 2014

Bolwetši bja Marinini—Na o Kotsing?

Bolwetši bja Marinini—Na o Kotsing?

BOLWETŠI bja marinini ke bjo bongwe bja malwetši a legano ao a tlwaelegilego lefaseng. Eupša gantši ge bolwetši bjo bo sa thoma, maswao a bjona a ka no se itšweletše. Maswao ao a sa lemogegego a kotsi a bontšha gore motho o swarwa ke bolwetši bja marinini. Kgatišo ya International Dental Journal e lokeletša bolwetši bjo bo bakago ditšwatši magareng ga meno le marinini go malwetši a legano ao a bakago seo go thwego ke bothata bjo bogolo bja tša maphelo setšhabeng. Le gona e tlaleletša ka gore malwetši a legano “a dira gore motho a kwe bohloko le go tlaišega, a palelwe ke go thabela dijo le go ipshina ka bophelo.” Go ahlaahla bolwetši bjo bjo bo atilego go ka go thuša gore o pheme go tsenwa ke bolwetši bja marinini.

Dintlhakgolo ka Bolwetši bja Marinini

Bolwetši bja marinini bo na le megato e sa swanego. Mogato wa mathomo o bitšwa gingivitis, e lego go ruruga ga marinini. Marinini ao a tšwago madi e ka ba leswao la mogato wo. Se se ka direga ge motho a hlapa meno le ge a a hlwekiša ka tlhale ya meno goba ge madi a etšwa ntle le lebaka. Le gona go tšwa madi nakong ya ge o hlahlobja marinini, e ka ba leswao la gore o na le gingivitis.

Ge bolwetši bja marinini bo tšwela pele bo keka bo fetela mogatong wo o bitšwago periodontitis. Boemong bjo, dikarolo tša ka ganong tšeo di thekgago meno, tše bjalo ka lerapo le ditlhalenama tša marinini di thoma go senyega. Mohuta wo wa bolwetši bja marinini o ka no se tšweletše maswao go fihlela ge o mpefetše. Maswao a mangwe a go bontšha gore motho o na le periodontitis e ka ba go bulega ga dikgoba magareng ga marinini le meno; meno a go tekateka; go bulega ga dikgoba magareng ga meno; go nkga legano; go fela marinini goba marinini ao a tlogelanago le meno, e lego seo se dirago gore meno a bonagale e le a matelele; le marinini ao a tšwago madi.

Sebaki sa Bolwetši bja Marinini le Ditlamorago

Bolwetši bja marinini bo ka bakwa ke dilo tše mmalwa. Sebaki se se tlwaelegilego ke plaque e lego ditšhila tšeo gantši di hlamegago mo menong. Ge e ba ditšhila tšeo di sa hlwekišwe, di ka dira gore marinini a ruruge.  Ge boemo bjo bo dutše bo tšwela pele, marinini a thoma go tlogelana le meno, gomme seo sa dumelela gore ditšhila di tsene ka tlase ga marinini. Ge tšhila yeo e fetetše boemong bjo, twatši e tšwela pele go hlasela lerapo le ditlhalenama tša marinini. Go sa šetšwe gore plaque e ka godimo goba ka tlase ga marinini e ka thatafa gomme ya fetoga calculus (goba seo gantši se tsebjago e le tartar). Le gona Calculus e na le dipaketheria; ka ge e le e thata e bile e kgomaretše meno, ga go bonolo go e tloša go swana le plaque. Ka gona, paketheria e ka tšwela pele e hlasela marinini o šoro.

Go na le dilo tše dingwe tšeo di ka dirago gore o be kotsing ya go ba le bolwetši bja marinini. Dilo tšeo di ka akaretša go se hlwekiše meno gabotse, dihlare tšeo di gatelelago tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši, go tsenwa ke ditwatši tše itšego, kgateletšego, bolwetši bja swikiri bjo bo sa laolegego, go nwa bjala go feta tekano, go diriša motšoko le go fetoga ga dihomoune ka baka la go ima.

Bolwetši bja marinini bo ka go bakela ditlamorago tše dingwe. Bo ka dira gore o kwe bohloko ka ganong goba o tšwe meno, o se kgone go sohla dijo le go ipshina ka tšona. Tsela ya gago ya go bolela le ponagalo di ka kgomega. Le gona nyakišišo e nngwe e bontšhitše gore legano leo le phetšego gabotse le tlaleletša go pheleng gabotse mmeleng.

Go Lemoga Bolwetši bja Marinini le go bo Alafa

O ka tseba bjang gore o na le bolwetši bja marinini? Mohlomongwe o ka lemoga gore o na le a mangwe a maswao ao a šetšego a hlalositšwe sehlogong se. Ge e ba go le bjalo, go ka ba kaone gore o ye ngakeng ya meno yeo e ka hlahlobago marinini a gago.

Na bolwetši bja marinini bo a alafega? Ge bolwetši bja marinini bo sa thoma bo ka alafega. Ge e ba bolwetši bja marinini bo fihlile boemong bja go ba periodontitis, gona bo swanetše go emišwa pele bo ka tšwela pele bo senya lerapo le ditlhalenama tšeo di dikologilego meno. Dingaka tša meno di šomiša ditlabakelo tšeo di diretšwego go hlwekiša plaque le calculus menong a gago, e ka ba ka godimo goba ka tlase ga marinini.

Le ge e ba o ka se kgone go ya ngakeng ya meno, mogato o bohlokwa ke gore o leke ka gohle gore o pheme bolwetši bjo bjo bo sa lemogegego. Go bohlokwa gore ka mehla o hlwekiše legano la gago gabotse gore o pheme go ba kotsing ya go ba le bolwetši bja marinini.