Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! MAY 2014

 POLEDIŠANO | GUILLERMO PEREZ

Setsebi sa go Bua se Hlalosa Tumelo ya Sona

Setsebi sa go Bua se Hlalosa Tumelo ya Sona

Ngaka Guillermo Perez o sa tšwa go rola modiro wa bookamedi bja tša go bua sepetleleng seo se nago le mepete e 700 mo Afrika Borwa. Ka nywaga e mentši o be a dumela thuto ya tlhagelelo. Eupša ka morago o ile a kgodišega gore mmele wa motho o bopilwe ke Modimo. Phafoga! e mmotšišitše ka tumelo ya gagwe.

Hle anke o re botše gore go tlile bjang gore o dumele go tlhagelelo.

Le ge ke godišitšwe ke le Mokhatolika, ke be ke na le dipelaelo ka Modimo. Ka mohlala, ke be ke palelwa ke go dumela go Modimo yo a bego a fiša batho diheleng. Ka gona ge baprofesara ba ka ba yunibesithi ba be ba nthuta gore dilo tše di phelago di bile gona ka tlhagelelo le gore ga se tša bopša ke Modimo, ke ile ka amogela kgopolo yeo ke nagana gore e thekgwa ke bohlatse bjo itšego. Go oketša moo, kereke yeo ke bego ke e tsena e be e sa gane thuto ya tlhagelelo, e bile e be e re e tšwa go Modimo.

Ke eng seo se dirilego gore o kgahlegele Beibele?

Mosadi wa ka Susana, o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa tšeo di mmontšhitšego ka Beibeleng gore Modimo ga a tlaiše batho mollong wa dihele. * Di ile tša ba tša mmotša ka kholofetšo ya Modimo ya go dira polanete ya rena legae la paradeise. * Mafelelong re ile ra hwetša dithuto tšeo di kwagalago! Ka 1989, hlatse yeo e bitšwago Nick e ile ya thoma go nketela. Ge re be re ahlaahla taba ya mmele wa motho le go bopša ga wona, ke ile ka kgahlwa ke mantšu a bonolo le a kwagalago ao a hwetšwago ka Beibeleng go Baheberu 3:4, ao a rego “ntlo e nngwe le e nngwe e agwa ke motho, eupša yo a agilego dilo ka moka ke Modimo.”

Na go ithuta ga gago ka mmele wa motho go go thušitše go dumela tlholong?

Ee. Ka mohlala, tsela yeo mebele ya rena e kgonago go iphodiša ka yona e bontšha gore e bopilwe ka bokgoni. Tšea ka mohlala, go re ntho e fole go nyakega megato e mene yeo e latelanago, e lego seo se nkgopoditšego gore bjalo ka mmui, ke kgatha tema e nyenyane kudu go thušeng tshepedišo ya go iphodiša ga mmele.

Re botše gore go direga eng ge mmele wa rena o gobetše?

Ka metsotswana, mogato wa pele wo o hlametšwego go thibela madi gore a se sa tšwa o thoma go šoma. Mogato wo o šoma ka ditsela tše raraganego kudu le ka bokgwari. Nka oketša ka gore tshepedišo ya rena ya madi, yeo e  nago le ditšhika tša madi tšeo di ka bago dikhilomithara tše 100 000, e kganyogwa kudu ke baentšeneare ba diphaephe ka ge e kgona go thiba moo go dutlago le go iphodiša.

Go direga eng mogatong wa bobedi wa go iphodiša ga mmele?

Ka diiri tše sego kae madi a kgaotša go tšwa gomme gwa thoma go ruruga. Go ruruga go akaretša lelokelelo la ditiragalo tše di makatšago. Sa pele, ditšhika tša madi tšeo mathomong di thibetšego gore o se lahlegelwe ke madi ga bjale di dira se se fapanego. Di a gola e le gore di oketše go ela ga madi moo go gobetšego. Ka morago, seela seo se nago le protheine e ntši se dira gore moo go nago le ntho go ruruge. Seela se se bohlokwa kudu ka ge se lwantšha ditwatši, se okobatša mpholo gotee le go tloša ditlhalenama tšeo di gobetšego. Karolong e nngwe le e nngwe go nyakega gore go tšweletšwe dimolekule tše dimilione le lelokelelo la disele. Tše dingwe tša dikarolo tše, di lokišeletša mogato o latelago, gomme ka morago di kgaotša go šoma.

Phodišo e tšwela pele ka tsela efe?

Ka matšatši a sego kae, mmele wa rena o thoma go tšweletša dilo tšeo di dirago gore o fole, e lego karolo yeo e swayago mathomo a mogato wa boraro gomme wona o tšea mo e ka bago dibeke tše pedi. Disele tšeo di tšweletšago ditlhale go dikologa ntho, di ya moo go nago le ntho gomme tša ikatiša. E bile ditšhika tša madi tše dinyenyane di a tšwelela gomme di thoma go gola di lebile moo go gobetšego, ke moka tša tloša ditšhila le go fepa karolo yeo ge tshepedišo ya go iphodiša e dutše e tšwela pele. Lelokelelong le lengwe la ditiragalo, go tšweletšwa disele tše di kgethegilego bakeng sa go kopanya ntho gore e tswalele.

Ruri wo ke mošomo o montši! Go tšea nako e kaaka’ng gore ntho e fole?

Mogato wa mafelelo wa gore motho a fole ka mo go feletšego o ka tšea dikgwedi. Marapo ao a robegilego a boela sekeng, gomme ditlhale tšeo di bego di tateditše ntho di tšeelwa legato ke tša go tia. Tše ka moka di hlatsela gore go iphodiša ga ntho ke mohlala wo o bontšhago thulaganyo e phagamego kudu.

Na go na le tiragalo yeo o e gopolago yeo e go kgahlilego kudu?

Ke šala ke makatše ge ke bona kamoo mmele o kgonago go iphodiša ka gona

Ee. Ke gopola ge ke be ke oka mosetsana wa nywaga e 16 yo a bilego kotsing e šoro ya koloi. Mosetsana yoo o be a le boemong bjo bo šiišago ka ge lebete la gagwe le be le gobetše e bile a dutla madi ka teng. Ge nkabe e le nywageng e fetilego re be re tla mo alafa ka go mmua goba ra ntšha lebete leo. Lehono, dingaka di holofela kudu taba ya go iphodiša ga mmele. Ke mo alafile feela ditwatši, gore a se lahlegelwe ke diela tša mmele, madi le gore a se kwe bohloko. Dibeke tše mmalwa ka morago, skena se ile sa bontšha gore lebete la gagwe le fodile! Ke šala ke makatše ge ke bona kamoo mmele o kgonago go iphodiša ka gona. E bile ke kgodišegile le go feta gore re bopilwe ke Modimo.

Ke eng seo se go kgahlilego ka Dihlatse tša Jehofa?

Ke lemogile gore ke batho bao ba nago le bogwera e bile ka mehla ba be ba araba dipotšišo tša ka go tšwa ka Beibeleng. E bile ke rata kamoo ba bolelago le ba bangwe ka sebete ka ditumelo tša bona le go ba thuša gore ba ithute ka Modimo.

Na go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa go go thušitše mošomong wa gago?

Go bjalo. Go ba gona, go nthušitše gore ke kgone go lebeletšana le bolwetši bja go felelwa ke kwelobohloko, e lego mohuta wa bolwetši bjoo gantši bo swarago dingaka le baoki bao ba thušago batho bao ba babjago goba bao ba gobetšego. Le gona ge balwetši ba be ba nyaka go ntšha sa mafahleng, ke be ke kgona go ba hlalosetša ka kholofetšo ya Mmopi wa rena ya go fediša malwetši le tlaišego * le go tliša lefase leo go ka se bego le yo a rego “Ke a babja.” *