Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

PHAFOGA! 1992-08-08

 Pono ya Beibele

Na Bakriste ba Swanetše go Diriša Direto tša Bodumedi?

Na Bakriste ba Swanetše go Diriša Direto tša Bodumedi?

GO BOLELWA mo gontši ka go hlaela ga baruti Bojakaneng lehono, eupja go tloga go se na tlhaelelo ya direto tša bodumedi gare ga bona. Direto tše dingwe ke tše bonolo; tše dingwe ke tša boikgantšho. Mehlala e sego kae še:

  • Moruti: “Mohlomphegi.”

  • Mopišopo wa Anglican: “Mohlomphegi yo a Lokilego Morena Mopišopo.”

  • Mopišopo wa Roma Katholika (kua Italy): “Mophagami, yo a Tumilego Kudu le Monsignor yo a Hlomphegago.”

  • Mokadinale: “Yo a Phagamego.”

  • Mopapa: “Tate yo Mokgethwa-kgethwa.”

Direto tša “mohlomphegi” le “mopišopo” ke kgale di dirišwa mo e lego gore ga di kwale e le tšeo di sa kgahlišego ditsebeng tša ditho tše dintši tša kereke. Eupja na direto tše bjalo ke tšeo di dumelelwago ke Beibele?

“Mohlomphegi,” “Mopišopo” le “Mokadinale”

Ka go King James Version, lentšu “hlomphega” le tšwelela gatee feela go Psalme 111:9, yeo e rego: “Leina la gagwe ke le lekgethwa le le le hlomphegago.” Ke leina la mang? Temana e latelago e re: “Go boifa MORENA ke mathomo a bohlale.” (Psalme 111:10) Phetolelong e nngwe ya Katholika, ditemana tše tše pedi di balega ka gore: “Leina la gagwe ke le lekgethwa le le le boifišago. Modu wa bohlale ke go boifa Yahweh [Jehofa].” (The New Jerusalem Bible) Ka gona, go ya ka Lentšu la Modimo, poifo ya bomodimo goba tlhompho e kgolo ke tša Jehofa Ra-matla-ohle a nnoši. Ka gona na ke mo go nepagetšego go e nea batho?

Paulo o ngwaletše Timotheo gore, “Ge monna a kganyoga boemo bja bopišopo, o kganyoga modiro o mobotse.” (1 Timotheo 3:1, KJ) Lega go le bjalo, go ya ka The New Jerusalem Bible temana e balega ka gore: “Go nyaka go ba mogolo yo a okamelago ke go kganyoga modiro o hlomphegago.” Bakriste ba pele bao ba bego ba dira mediro ya boikarabelo ba be ba bolelwa e le “bagolo” le “balebeledi.” Na mantšu ao a be a dirišwa e le direto? Aowa. Banna ba bjalo ga se ba ka ba bitšwa “Mopišopo Petro” goba “Mogolo Jakobo.” Ke ka lebaka leo banna ba Bakriste bao ba gotšego ka tsebo gare ga Dihlatse tša Jehofa bao ba hlankelago phuthego e le bagolo le ka mohla ba sa dirišego lentšu “mogolo” e le sereto. Mantšu “mogolo” le “molebeledi” (mopišopo) a dira go bao ba lego boemong bja bolaodi le bja boikarabelo. Gape mantšu a hlalosa ditshwanelego tša banna bao ba kgethilwego le modiro wo ba o dirago.

Go thwe’ng ka sereto “mokadinale”? Na se gona ka Beibeleng? Aowa. Ga se hwetšagale phetolelong lege e le efe. Ge e le gabotse, Kereke ya Roma Katholika e dumela gore sereto se ga se tšwe Beibeleng. New Catholic Encyclopedia e hlalosa gore: “Lentšu le le bopilwe go tšwa lentšung la Selatine cardo yeo e bolelago ‘segono,’ gomme go ya ka mantšu a Mopapa Eugene IV, ‘go etša ge lebati la ntlo le sepela digonong tša lona, Lekgotla la Baapostola, e lego lebati la Kereke ka moka le eme le go ithekga ka bakadinale.’” Tšhupetšo ye e re tsebiša gape gore “bakadinale ba na le tokelo ya go ba bao ba bitšwago ka go lebanya gore ke ‘Bao ba Phagamego.’” Boemo bja bona gape bo ba dumelela go apara seaparo se sehubedu le kefa e khubedu. Na baapostola ba kile ba ba le ‘ditokelo’ tše bjalo? Beibele e a ganetša.

“Morena,” “Monsignor” le “Tate”

Na ditho tša sehlopha sa baruti di swanetše go bitšwa marena? Bapišopo ba Anglican ba bitšwa “morena.” Baruti ba Katholika gantši ba bitšwa “monsignor” yeo e bolelago “Morena wa-ka.” Dinageng tše dingwe, badiredi ba Kereke ya Dutch Reformed ba bitšwa dominee, e lego sereto seo se tšwago lentšung la Selatine dominus yeo e bolelago “morena.” Eupja Jesu o laetše barutiwa ba gagwe gore: “Le a tseba gore lefaseng, babuši ba buša balata ba bona ka thata, . . . eupja ga se gwa swanela go ba bjalo go lena.” (Mateo 20:25, 26, The New English Bible) Le gona, moapostola Petro o ngwadile gore: “Le se ke la buša sehlopha seo le se hlokometšego ka thata, eupja le be mohlala go mohlape.” (1 Petro 5:3, NJB) Nakong ya ge Jesu ka boikokobetšo a hlapiša barutiwa ba gagwe maoto, o itše go bona: “Le mpitša Mong wa lena le Morena, gomme ka kgonthe ke yena.” (Johane 13:13, NJB) Na ke mo go swanetšego gore ba diriše direto tša bodumedi tšeo e lego tša Modimo le Morwa wa gagwe?

Na sereto sa bodumedi sa “tate” se nepagetše? Se dirišwa ka gohle ke ma-Roma Katholika le ma-Anglican. “Padre” yeo e bolelago “tate” le yona e dirišwa ka gohle. Eupja Jesu o rutile barutiwa ba gagwe gore: “Le se ke la bitša motho lefaseng gore ke tataweno, ka gobane le na le Tate o tee, gomme o legodimong.” (Mateo 23:9, NJB) The New English Bible e balega ka mo go swanago ka gore: “Le se ke la bitša monna lege e le ofe lefaseng ‘tate.’” Ke ka baka la’ng baruti le balatedi ba bona ba sa ka ba kwa taelo ye e tšwago go Morena Jesu Kriste?

Mopapa wa Roma gantši o bitšwa “Tate yo Mokgethwa.” Eupja sehlopha sa gagwe sa Mataliana gantši se mmitša Santissimo Padre, yeo e bolelago “Tate yo Mokgethwa-kgethwa.” ‘Tate yo Mokgethwa’ ke sereto seo se tšwelelago gatee feela ka Beibeleng. (Johane 17:11) Ke sereto sa Motho yo a Phagamego a nnoši. Na ke mo go nepagetšego gore dibopiwa tšeo e lego tša lefaseng le tšeo di sa phethagalago di bitšwe ka sereto seo?

Go Dira Sebe ga Bodumedi

Hle bala gomme o ele hloko ditemana tšeo di dikologilego Mateo 23:1-12. Jesu o thoma go bolela ka Bafarisei bao e bego e le sehlopha se se phagamego sa bo-Juda. E be e le ditsebi tša molao, tšeo di kgomaretšego go boloka karolo e nngwe le e nngwe ya Molao wa Moše. Ba be ba rata go apara le go itshwara ka tsela yeo e bego e tla ba biletša tlhokomelo ya batho. Bodumedi bja bona e be e le bja boikaketši—tsela ya bona ya go apara, madulo a bona a phagamego dijong, ditulo tša bona tša pele disinagogeng le direto tša bona tša tlhompho. Ba be ba bile ba nyaka tlhompho e fetišago yeo e bego e newa batswadi. Ba be ba nyaka go bitšwa tate. Lega go le bjalo, Jesu o ile a bontšha gore balatedi ba gagwe ka moka ba a lekana bjalo ka bana ba Modimo. Sereto lege e le sefe seo se bolelago se se fapanego ke go ubula ka boikgogomošo selo seo e lego sa Modimo. Ka gona, Jesu o ganetša go dirišwa ga lentšu “tate” e le sereto sa tlhompho ka kgopolo ya bodumedi. Jesu o gatelela gore balatedi ba gagwe ba be le Tate o tee feela ka tumelo, Jehofa.

Na ga go molaleng gore baruti ba bantši ba eme ‘lefelong le lekgethwa’ leo le boloketšwego Modimo le Morwa wa gagwe, le gore tlhompho e kgolo e tlošwa go bona ya išwa go batho bao ba sa phethagalago? Bakriste ba therešo lehono ba phema go diriša direto tša tlhompho tša bodumedi, gomme ba phema go diriša sehlopha sa banna bao e lego baruti bao ba hlompšhago. Gare ga Dihlatse tša Jehofa tsela e nnoši ya go bitša badiredi ke “ngwan’ešo.” (2 Petro 3:15) Seo se dumelelana le seo Jesu a se boletšego: “Ka moka le barwarre.”Mateo 23:8, NJB.

 

Ithute ka mo go oketšegilego

Bagolo ba Hlankela Bjang Diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa?

Bagolo ke banna bao ba gotšego moyeng bao ba etelelago pele ka phuthegong. Ba thuša ka ditsela dife?