Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Beibele Inthaneteng

PHETOLELO YA LEFASE LE LEFSA YA MANGWALO A MAKGETHWA

1 Dikgoši 5:1-18

5  Hirama+ kgoši ya Tiro+ a roma bahlanka ba gagwe+ go Solomone, ka ge a be a kwele gore ke yena a tloditšwego go ba kgoši legatong la tatagwe; gobane ka mehla Hirama o be a rata Dafida.+  Ka gona Solomone a romela molaetša go Hirama, a re:+  “Wena o tseba gabotse gore Dafida tate ga se a ka a kgona go agela leina la Jehofa Modimo wa gagwe ntlo ka baka la dintwa+ tšeo a di lwelego le manaba a mantši, go fihlela Jehofa a a beile ka tlase ga bogato bja dinao tša gagwe.  Bjale Jehofa Modimo wa ka o nkhutšišitše ka gohle.+ Ga ke na moganetši e bile ga go na se sebe seo se diregago.+  Bjale šefa ke nagana go agela leina la Jehofa Modimo wa ka ntlo,+ feela bjalo ka ge Jehofa a holofeditše Dafida tate, a re: ‘Morwa wa gago yo ke tlago go mmea sedulong sa gago sa bogoši legatong la gago, ke yena a tlago go agela leina la ka ntlo.’+  Bjale laela gore ba nthemele dihlare tša metsedara tšeo di tšwago Libanoni;+ gomme bahlanka ba ka ba tla ba le bahlanka ba gago, le gona ke tla go nea meputso ya bahlanka ba gago go ya ka tšohle tšeo o tla di kgopelago, ka gobane wena o tseba gabotse gore gare ga rena ga go na yo a tsebago go rema dihlare go etša Basidone.”+  Ya re gateetee ge Hirama+ a ekwa mantšu a Solomone, a thaba kudu, ke moka a re: “Lehono a go retwe+ Jehofa gobane o neile Dafida morwa yo bohlale+ gore a buše setšhaba se se sentšintši!”+  Ka gona Hirama a romela molaetša go Solomone, a re: “Ke kwele molaetša wo o nthometšego wona. Ge e le nna ke tla dira tšohle tšeo di go kgahlago tabeng ya dikota tša metsedara le dikota tša mejunipere.+  Bahlanka ba ka bona ba tla di theoša go tšwa Libanoni+ ba di iša lewatleng; ge e le nna ke tla di hlopha ka dingata gore di sepele ka lewatle go fihla lefelong leo o tlago go mpotša lona;+ ke tla laela gore di remelwe moo gomme wena o tla di rwala; ke moka wena o tla dira seo se nkgahlago ka gore o nee ba lapa la ka dijo.”+ 10  Ka gona Hirama a nea Solomone dikota tša metsedara le dikota tša mejunipere go ya ka tšohle tšeo di bego di mo kgahla. 11  Solomone yena o ile a nea Hirama tekanyo ya dipitša* tše dikete tše masomepedi (20 000)+ tša korong le tekanyo ya dipitša tše masomepedi tša makhura a hlotlilwego a mohlware gore e be dijo tša ba lapa la gagwe.+ Tšeo ke tšona tše Solomone a bego a di nea Hirama ngwaga le ngwaga.+ 12  Jehofa yena o ile a nea Solomone bohlale, feela bjalo ka ge a be a mo holofeditše;+ gwa ba le khutšo magareng ga Hirama le Solomone gomme bobedi bja bona ba dira kgwerano. 13  Kgoši Solomone a ntšha bao ba ngwadišeditšwego mošomo wa kgapeletšo Isiraele ka moka; bona bao ba ngwadišeditšwego mošomo wa kgapeletšo+ e be e le banna ba dikete tše masometharo (30 000). 14  O be a fela a romela dihlopha tša ba dikete tše lesome (10 000) Libanoni ka go šiedišana kgwedi le kgwedi. Sehlopha setee se be se dula Libanoni lebaka la kgwedi, ke moka se fetša dikgwedi tše pedi se le magaeng a sona;+ Adonirama+ e be e le yena a okametšego bao ba ngwadišeditšwego+ mošomo wa kgapeletšo.+ 15  Solomone a ba le+ ba dikete tše masomešupa (70 000) ba go rwala merwalo+ le ba dikete tše masomeseswai (80 000) gore e be babetli ba maswika+ dithabeng,+ 16  go sa balwe batseta ba bagolo+ ba Solomone bao ba bego ba okametše modiro, e lego balebeledi ba dikete tše tharo-makgolotharo (3 300)+ bao ba bego ba okametše batho bao ba bego ba šoma. 17  Kgoši ya laela gore ba epe maswika a magolo, ona maswika a bitšago kudu,+ gore ba tle ba thee motheo+ wa ntlo ka maswika a betlilwego.+ 18  Ka gona baagi ba Solomone le ba Hirama gotee le Bagebala+ ba ile ba betla maswika ao, gomme ba lokišetša dikota le maswika tša go aga ntlo.

Mengwalo ya tlase

Ka Seheberu ke “koro,” yeo e ka bago dilithara tše 220.