Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Dihlatse tša Jehofa di Dumela Eng?

Dihlatse tša Jehofa di Dumela Eng?

Re le Dihlatse tša Jehofa, re katanela go kgomarela tsela ya Bokriste yeo Jesu a e rutilego le yeo baapostola ba gagwe ba bego ba e latela. Sehlogo se se hlalosa ka boripana ditumelo tša rena tša motheo.

  1. Modimo. Re rapela Modimo o tee wa therešo Ramatlaohle, Mmopi, yoo leina la gagwe e lego Jehofa. (Psalme 83:18; Kutollo 4:11) Ke Modimo wa Aborahama, Moše le Jesu.—Ekisodo 3:6; 32:11; Johane 20:17.

  2. Beibele. Re tšea Beibele e le molaetša o buduletšwego ke Modimo wo o yago go batho. (Johane 17:17; 2 Timotheo 3:16) Re thea ditumelo tša rena dipukung tša yona ka moka tše 66, tšeo di akaretšago bobedi “Testamente ya Kgale” le “Testamente e Mpsha.” Moprofesara Jason D. BeDuhn o hlalositše se gabotse ge a be a ngwala gore Dihlatse tša Jehofa di theile “tumelo le mekgwa ya tšona go seo ge e le gabotse Beibele e se bolelago, ntle le go naganela seo Beibele e ka bago e se bolela.” *

    Le ge re dumela Beibele ka moka, ga re na bothata bja go fetoša kwešišo ya Beibele yeo re bego re e na le yona peleng. Re a lemoga gore dikarolo tše dingwe tša Beibele di ngwadilwe ka tsela ya tshwantšhišo gomme di ka se kwešišwe ka tsela ya kgonthe.—Kutollo 1:1.

  3. Jesu. Re latela dithuto le mohlala wa Jesu Kriste le go mo hlompha e le Molopolodi wa rena e bile e le Morwa wa Modimo. (Mateo 20:28; Ditiro 5:31) Ka gona, re Bakriste. (Ditiro 11:26) Lega go le bjalo, re ithutile go tšwa ka Beibeleng gore Jesu ga se Modimo Ramatlaohle le gore thuto ya Borarobotee ga se ya thewa Mangwalong.—Johane 14:28.

  4. Mmušo wa Modimo. Ye ke pušo ya kgonthe yeo e lego legodimong, e sego boemo bja ka dipelong tša Bakriste. O tla tšeela mebušo ya batho legato le go phethagatša morero wa Modimo ka lefase. (Daniele 2:44; Mateo 6:9, 10) O tla gata megato ye kgauswinyane ka gobane boporofeta bja Beibele bo bontšha gore re phela “mehleng ya bofelo.”—2 Timotheo 3:1-5; Mateo 24:3-14.

    Jesu ke Kgoši ya Mmušo wa Modimo wo o lego legodimong. O thomile go buša ka 1914.—Kutollo 11:15.

  5. Phološo. Go phološwa sebeng le lehung go kgonega ka topollo ya sehlabelo sa Jesu. (Mateo 20:28; Ditiro 4:12) E le gore batho ba holwe ke sehlabelo seo, ga se ba swanela go dumela feela go Jesu eupša gape ba swanetše go fetoša tsela ya bona ya go phela gomme ba kolobetšwe. (Mateo 28:19, 20; Johane 3:16; Ditiro 3:19, 20) Mediro ya motho e hlatsela gore tumelo ya gagwe e a phela. (Jakobo 2:24, 26) Lega go le bjalo, phološo ga se selo seo motho a se hwetšago feela—e hwetšwa ka “botho bjo bogolo bja Modimo.”—Bagalatia 2:16, 21.

  6. Legodimo. Jehofa Modimo, Jesu Kriste le barongwa bao ba botegago ba dula lefelong la moya. * (Psalme 103:19-21; Ditiro 7:55) Palo e nyenyane kudu ya batho ba 144 000, e tla tsošetšwa bophelong bja legodimong go yo buša le Jesu Mmušong wa Modimo.—Daniele 7:27; 2 Timotheo 2:12; Kutollo 5:9, 10; 14:1, 3.

  7. Lefase. Modimo o hlotše lefase gore e be legae la batho ka mo go sa felego. (Psalme 104:5; 115:16; Mmoledi 1:4) Modimo o tla šegofatša batho bao ba kwago ka mebele e phethagetšego le bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise.—Psalme 37:11, 34.

  8. Bobe le tlaišego. Di thomile ge barongwa ba Modimo ba be ba rabela. (Johane 8:44) Morongwa yo yo ka morago ga go rabela a ilego a bitšwa “Sathane” le “Diabolo,” o ile a tutueletša banyalani ba pele gore ba mo tlatše gomme se sa tlišetša ditlogolo tša bona ditlamorago tše kotsi. (Genesi 3:1-6; Baroma 5:12) E le gore go rarollwe ditatofatšo tšeo di tsošitšwego ke Sathane, Modimo o ile a dumelela bobe le tlaišego, eupša a ka se ke a di dumelela go tšwela pele ka mo go sa felego.

  9. Lehu. Batho bao ba hwago ba kgaotša go ba gona. (Psalme 146:4; Mmoledi 9:5, 10) Ga ba tlaišwe mollong wa dihele.

    Modimo o tla bušetša batho ba dibilione bao ba hwilego bophelong ka go ba tsoša. (Ditiro 24:15) Lega go le bjalo, bao ba ganago go ithuta ditsela tša Modimo ka morago ga gore ba tsošwe ba tla fedišetšwa sa ruri ba se na kholofelo ya go tsoga gape.—Kutollo 20:5.

  10. Lapa. Re kgomarela molao wa Modimo wa mathomo ka lenyalo wo o tlemaganyago monna o tee le mosadi o tee, moo boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša thobalano e lego lebaka le nnoši la tlhalo. (Mateo 19:4-9) Re kgodišegile gore bohlale bjo bo hwetšwago ka Beibeleng bo thuša malapa gore a atlege.—Baefeso 5:22–6:1.

  11. Borapedi bja rena. Ga re rapele sefapano goba diswantšho le ge e le dife. (Doiteronomio 4:15-19; 1 Johane 5:21) Dibopego tša motheo tša borapedi bja rena di akaretša dilo tše di latelago:

  12. Mokgatlo wa rena. Re rulagantšwe ka diphuthego tšeo e nngwe le e nngwe ya tšona e okamelwago ke sehlopha sa bagolo. Lega go le bjalo, bagolo ba ga se baruti e bile ga ba patelwe. (Mateo 10:8; 23:8) Ga re ntšhe karolo ya lesome e bile ga go na dikoleke tšeo di tšewago dibokeng tša rena. (2 Bakorinthe 9:7) Mediro ya rena ka moka e thekgwa ka meneelo yeo e ntšhwago ka boithaopo.

    Sehlopha se Bušago, e lego sehlopha se senyenyane sa Bakriste bao ba nago le maitemogelo seo se hlankelago ntlongkgolo ya rena, se hlahla Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara.—Mateo 24:45.

  13. Botee bja rena. Lefaseng ka moka re kopanywa ke ditumelo tša rena. (1 Bakorinthe 1:10) E bile re katanela gore re seke ra aroganywa ke botšhaba, setšo, morafo goba maemo. (Ditiro 10:34, 35; Jakobo 2:4) Lega go le bjalo, botee bja rena bo dumelela motho gore a itirele kgetho. Hlatse e nngwe le e nngwe e dira diphetho go dumelelana le letswalo la yona leo le tlwaeditšwego ka Beibele.—Baroma 14:1-4; Baheberu 5:14.

  14. Boitshwaro bja rena. Re katanela go bontšha lerato leo le se nago boithati ge re dira dilo. (Johane 13:34, 35) Re phema mekgwa yeo e sa thabišego Modimo, yeo e akaretšago go diriša madi gampe ka go a tšhela mebeleng ya rena. (Ditiro 15:28, 29; Bagalatia 5:19-21) Re na le khutšo e bile ga re tšee karolo dintweng. (Mateo 5:9; Jesaya 2:4) Re hlompha mebušo ya dinaga tša rena le go kwa melao ya yona ge feela e sa dire gore re tshele melao ya Modimo.—Mateo 22:21; Ditiro 5:29.

  15. Go phedišana le ba bangwe. Jesu o laetše gore: “O rate moagišani wa gago ka mokgwa wo o ithatago ka wona.” O boletše le gore Bakriste “ga se karolo ya lefase.” (Mateo 22:39; Johane 17:16) Ka gona re leka go ‘direla bohle botse,’ lega go le bjalo re dula re sa tšee lehlakore ditabeng tša dipolitiki e bile re phema go tswakana le madumedi a mangwe. (Bagalatia 6:10; 2 Bakorinthe 6:14) Lega go le bjalo, re hlompha dikgetho tšeo ba bangwe ba di dirago ditabeng tše bjalo.—Baroma 14:12.

Ge e ba o e na le dipotšišo tše di oketšegilego mabapi le ditumelo tša Dihlatse tša Jehofa, o ka bala ka mo go oketšegilego ka rena Wepesaeteng ya rena, wa ikgokaganya le e nngwe ya diofisi tša rena, wa tla sebokeng Holong ya Mmušo (lefelo la borapedi la Dihlatse) yeo e lego kgaufsi le wena goba wa bolela le Hlatse ya lefelong la geno.

^ par. 4 Bona puku ya Truth in Translation, letlakala 165.

^ par. 10 Barongwa ba babe ba ile ba rakwa legodimong gaešita le ge ba ile ba tšwela pele ba phela lefelong la moya.—Kutollo 12:7-9.

Ithute ka mo go oketšegilego

Bodumedi bja Dihlatse tša Jehofa bo Thomilwe ke Mang?

Bala lebaka leo ka lona Charles Taze Russell e bego e se mothomi wa bodumedi bjo bofsa.

Na Dihlatse tša Jehofa di na le Beibele ya Tšona?

Go diriša diphetolelo tše di sa swanego tša Beibele go ka kaonefatša go ithuta ga gago Beibele. Dintlha tše tharo tšeo di ka dirago gore o diriše Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa ge o ithuta.

Ke ka Baka La’ng Dihlatse tša Jehofa di sa Keteke Matšatši a Matswalo?

Ela hloko dintlha tše nne mabapi le menyanya ya matswalo tšeo di bontšhago lebaka leo e sa kgahlišego Modimo.

Na Dihlatse tša Jehofa di Dumela go Jesu?

Bona lebaka leo ka lona go lego bohlokwa gore Bakriste ba therešo ba dumele go Jesu.

Dihlatse tša Jehofa ke Batho ba Mohuta Mang?

O tseba Dihlatse tša Jehofa tše kae? O tseba’ng ka rena?