Eya go dikagare

Na Dihlatse tša Jehofa di na le Melao Mabapi le go Ratana?

Na Dihlatse tša Jehofa di na le Melao Mabapi le go Ratana?

Dihlatse tša Jehofa di dumela gore melao ya motheo le ditaelo tšeo di lego ka Beibeleng di ka re thuša go dira diphetho tšeo di ka thabišago Modimo le go re hola. (Jesaya 48:17, 18) Ga se ra hlama melao ye ya motheo le ditaelo, eupša re phela ka tšona. Ela hloko seo se bolelwago ke melao ye ya motheo le ditaelo tše dingwe mabapi le go ratana. a

  • Lenyalo ke tlemo ya ka mo go sa felego. (Mateo 19:6) Ka ge Dihlatse tša Jehofa di tšea go ratana e le mogato woo o išago lenyalong, se se dira gore di tšeele go ratana godimo kudu.

  • Go ratana ke selo sa batho ba godilego bao ba loketšego go nyalana. Batho ba bjalo ba “fetile lebaka la bofsa” goba ba šetše ba fetile nako yeo ba fišwago ke dikganyogo tša thobalano.—1 Bakorinthe 7:36

  • Batho bao ba ratanago ba swanetše go dumelelwa ke mangwalo go nyalana. Modimo ga a tšee batho bao ba hlalanago semmušo ba swanelwa ke go nyala goba go nyalwa gape, ka ge molao wa gagwe e le gore lebaka feela la tlhalo ke bootswa.—Mateo 19:9.

  • Bakriste bao ba nyakago go nyala goba go nyalwa ba laelwa go nyalana feela le badumedigotee le bona. (1 Bakorinthe 7:39) Dihlatse tša Jehofa ga di tšee gore molao wo o bolela ka motho feela yo a hlomphago ditumelo tša rena eupša o bolela ka motho yoo a dumelago seo re se dumelago e bile e le Hlatse. (2 Bakorinthe 6:14) Go tloga kgale Modimo o be a laetše barapedi ba gagwe go nyalana feela le batho bao ba lego tumelong e tee le bona. (Genesi 24:3; Maleaki 2:11) Banyakišiši ba mehleng ye ba hweditše gore molao wo o sa dutše o šoma. b

  • Bana ba swanetše go hlompha batswadi. (Diema 1:8; Bakolose 3:20) Bakeng sa bana bao ba dulago ka gae, molao wo o akaretša go hlompha diphetho tša batswadi mabapi le go ratana. Se se ka akaretša mengwaga yeo morwa goba morwedi a ka thomago go ratana ka yona le dilo tšeo bana ba dumeletšwego go di dira ge ba ratana.

  • Ka ge Dihlatse di hlahlwa ke Mangwalo a Beibele, di ikgethela ge e ba di nyaka go ratana goba go kgetha motho yo di nyakago go ratana le yena. Se se sepedišana le molao wa motheo wo o rego: “Yo mongwe le yo mongwe o tla rwala morwalo wa gagwe.” (Bagalatia 6:5) Go dutše go le bjalo, tabeng ya go ratana ba bantši ba nyaka keletšo ya Bakriste ba godilego bao ba tlogago ba ba kgahlegela.—Diema 1:5.

  • Dibe tše dikgolo gantši di sepedišana le go ratana. Ka mohlala, Beibele e re laela gore re efoge boitshwaro bjo bo sa hlwekago. Se ga se akaretše thobalano feela eupša se akaretša ditiro tše dingwe tšeo di sa hlwekago magareng ga batho bao ba sa nyalanago, go swana le go swaraswarana ditho tša pelego goba go latswana ditho tše le go tsenya setho sa bonna ka morago. (1 Bakorinthe 6:9-11) Mekgwa e matla ya go tsoša dikganyogo tša thobalano pele ga lenyalo le yona ke “go se hlweke” moo go sa kgahlišego Modimo. (Bagalatia 5:19-21) Dipoledišano tše sa hlwekago tšeo di nago le “polelo e lešago dihlong” le tšona ga di thekgwe ke Beibele.—Bakolose 3:8.

  • Pelo goba motho yo re lego yena ka gare o boradia. (Jeremia 17:9) Pelo e ka diriša motho dilo tšeo a tsebago gore di fošagetše. Batho bao ba sa nyalanago ba ka efoga go arošwa ke dipelo tša bona ka go se ipee maemong ao a lekago ka go ba nnoši. Ba ka kgetha go dula le batho ba bangwe bao le bona ba nago le boitshwaro bjo bo botse goba go sepela le motho yo mongwe. (Diema 28:26) Bakriste bao ba sego lenyalong bao ba nyakago batho bao ba ka nyalanago le bona ba swanetše go lemoga dikotsi tša go nyaka batho bao ba ka ratanago le bona inthaneteng, kudukudu kotsi ya go thoma go ratana le motho yo ba sa mo tsebego goba yoo ba mo tsebago ganyenyane.—Psalme 26:4.

a Go ratana ke selo se tlwaelegilego ditšong tše dingwe eupša ga se sa tlwaelega go tše dingwe. Ga go na molao ka Beibeleng woo o gapeletšago batho go ratana goba woo o bolelago gore go ratana ke yona tsela e nnoši yeo e lebišago lenyalong.

b Ka mohlala sehlogo se sengwe pukung ya Marriage & Family Review se boletše gore “dinyakišišo di bontšhitše gore dithuto tše swanago tša bodumedi le ditumelo tše swanago tša bodumedi ke tšona tša bohlokwa kudu gore lenyalo le swarelele nako e telele (mengwaga e 25-50 goba go feta).”—Bolumo 38, tokollo 1, letlakala 88 (2005).