Dlulela kokumunyethweko

Dlulela erhelweni elilandelako

Dlulela erhelweni leenhloko

AboFakazi BakaJehova

IsiNdebele

IsiThala (Esifundwa Ebandleni)  |  Oktoba 2014

“Nizaba MBuso Wabaphristi”

“Nizaba MBuso Wabaphristi”

“Nizaba mbuso wabaphristi, isizwe esicwengileko.”—EKS. 19:6.

1, 2. Isizukulwana somfazi savikelwa njani, begodu kubayini kunjalo?

ISIPHOROFIDO sokuthoma esitlolwe eBhayibhelini siqakatheke khulu ekufezekeni komnqopho kaJehova. Ngesikhathi enza isithembiso esimini ye-Edeni, uZimu weqiniso wathi: “Ngizakubeka ubutha phakathi kwakho [uSathana] nomfazi, naphakathi kwesizukulwana sakho nesizukulwana sakhe.” Ubuthobu bebuzokuraga bekube nini? UJehova wathi, “Sona [Isizukulwana somfazi] sizokutshidlha [wena Sathana] ehloko, wena usilimaze esithendeni.” (Gen. 3:15, NW) Ubutha obuphakathi kwenyoka nomfazi bebuzokubhebhedlha kangangobana uSathana bekazokwenza koke okusemandlenakhe bona arhayile isizukulwana somfazi lo.

2 Ngikho umrhubi walila kuZimu, wathandazela abantu baKhe abakhethiweko wathi: “Qala, izitha zakho ziyavungama, abakuzondileko baphakamisa iinhloko. Ngabantu bakho balumba amano, bakha isicathana ngalabo obavikeleko. Bathi: ‘Izani sibaqedeni ukuze bangasabi sisizwe; ibizo laka-Israyeli lingasakhunjulwa.’” (Rhu. 83:3-5 [83:2-4, NW]) Isizukulwana somfazi lo bekufuze sivikelwe bona singasilaphali namkha sirhayilwe. Nakazokuqiniseka bona into enjalo ayenzeki, uJehova wenza nesivumelwano esingokomthetho esizokuqinisekisa bona nakumnqophwakhe wona uyazaliseka.

 ISIVUMELWANO ESIVIKELA ISIZUKULWANA

3, 4. (a) UmThetho wesivumelwano waba khona nini, begodu isitjhaba sakwa-Israyeli sakhetha ukwenzani? (b) UmThetho wesivumelwano bewudlala yiphi indima?

3 Njengombana iinzukulwana zaka-Abrahamu, u-Isaka noJakopo bezanda ziba ziingidigidi zabantu, uJehova wazenza zabo sitjhaba—isitjhaba sakwa-Israyeli wekadeni. UJehova waphetha ngokuthi anikele isitjhaba esikhethekilekwesi isivumelwano somThetho ngoMosi, begodu isitjhaba sakwa-Israyeli savuma bona sizokwenza ngokuvumelana nemigomo nemibandela yesivumelwaneso. IBhayibheli liyalandisa: “UMosi wehla wabikela abantu woke amezwi nemithetho [kaJehova, NW]. Abantu baphendula boke ngalizwi linye bathi: ‘Woke amezwi akhulunywe [nguJehova, NW] sizawaphetha.’ Nje-ke uMosi wathatha iingazi [zemihlatjelo yeenkunzi] wafafaza abantu ngazo wathi: ‘Qalani, lezi ziingazi zesivumelwano [uJehova, NW] asenze nani ngokuya ngawo woke amezwi la.’”—Eks. 24:3-8.

4 Isivumelwano somThetho senziwa eNtabeni yeSinayi ngomnyaka ka-1513 wangesikhathi sakaMosi. Ngesivumelwaneso, isitjhaba sakwa-Israyeli wekadeni sakhethwa bona sibe sitjhaba sakaZimu esikhethekileko. Kwanje uJehova waba ‘Mugwebi wabo; uMbusi wabo; neKosabo.’ (Isa. 33:22) Umlando wama-Israyeli uveza ubufakazi bokuthi kwenzekani nange imithetho kaZimu yokulunga ilalelwa nalokha ingalalelwa. Njengombana umThetho bewuthi ama-Israyeli angendiselani nabarhedeni namkha alotjhe abosingazimu, bewenzelwe bona uvikele isizukulwana esizokuvela ngo-Abrahamu bona singasilaphazwa.—Eks. 20:4-6; 34:12-16.

5. (a) Isivumelwano somThetho samvulela liphi ithuba u-Israyeli? (b) Kubayini uZimu walahla ama-Israyeli?

5 UmThetho wesivumelwano bewukhetha abaphristi ebebamfanekiso wabaphristi ebebazokuvela esikhathini esizako. (Heb. 7:11; 10:1) Ngokwesivumelwaneso, ama-Israyeli bekanethuba nelungelo elikhethekileko lokuba “mbuso wabaphristi,” kwaphela nebazokulalela imithetho kaJehova. (Funda u-Eksodusi 19:5, 6.) Nanyana kunjalo, u-Israyeli wabhalelwa kulalela umthetho kaZimu. Kunokobana amamukele uMesiya, oyihloko yesizukulwana saka-Abrahamu, ama-Israyeli amala uMesiya. Ekugcineni, noZimu wawalahla ama-Israyeli wendabuko lawo.

Ukungalaleli kwaka-Israyeli akhenge kutjho bona umThetho wesivumelwano ubhalelwe (Qala iingaba 3-6)

6. UmThetho wafeza yiphi indima?

6 Ukuthi u-Israyeli ubhalelwe kuthembeka kuJehova, nokuveza labo abazokuba baphristi, bekungatjho bona umnqopho kaZimu angekhe usazaliseka. UmThetho bewuvikela isizukulwana begodu udosele abantu kuMesiya. Kwathi nekufika uJesu, indima edlalwa mThetho yaphela. Ngikho iBhayibheli lithi “isiphetho somthetho nguKrestu.” (Rom. 10:4) Nanyana kunjalo, umbuzo uyaphakama: Kghani bobani-ke ebebazokufumana ithuba lokuba baphristi emBusweni  kaZimu? UJehova uZimu wenza elinye esinye isivumelwano esingokomthetho bona kwakhiwe isitjhaba esitjha.

UKWAKHIWA KWESITJHABA ESITJHA

7. Khuyini uJehova ayibikezela ngoJoromiya malungana nesivumelwano esitjha?

7 Esikhathini eside ngaphambi kobana isivumelwano somThetho sipheliswe, uJehova wabikezela ngomphorofidi uJoromiya ukuthi uzokwenza “isivumelwano esitjha” nesitjhaba sakwa-Israyeli. (Funda uJoromiya 31:31-33.) Isivumelwaneso besingekhe sifane nesivumelwano somThetho ngombana sona besizokwenza bona izono zilitjalelwe ngaphandle kwemihlatjelo yeenlwana. Bekuzokwenzeka njani lokho?

8, 9. (a) Iingazi zakaJesu ezaphalakako zafeza yiphi iindima? (b) Ngiliphi ithuba ebelivulekele labo abasesivumelwaneni esitjha? (Qala isithombe esisekuthomeni.)

8 UJesu wasungula isiDlo seKosi saNtambama ngo-Nisani 14 wangomnyaka ka-33 emihlenakhe. Akhuluma ngekapho yewayini, watjela abapostoli bakhe abathembekileko abali-11 wathi: “Ikapho le isivumelwano esitjha eengazini zami ezithululelwa nina.” (Luk. 22:20) UMatewu uthi uJesu nakakhuluma ngekapho yewayini wathi: “Ngombana lokhu kuziingazi zami zesivumelwano ezaphalakela abanengi, malungana nokulitjalelwa kwezono.”—Mat. 26:27, 28.

9 Iingazi zakaJesu ezaphalakako ngizo ezakha isivumelwano esitjha. Iingazezo zivula ithuba linye lokulitjalelwa kwezono. Yeke, isivumelwano esitjha asimbophi uJesu, ngombana akanasono, ngalokho-e akutlhogeki bona alitjalelwe. Kodwana uZimu bekazokusebenzisa umhlatjelo weengazi zakaJesu ezaphalakako eenzukulwaneni zaka-Adamu. Godu bekangakghona ukuthenga abantu abazinikeleko bona babe “bantwana” bakhe ngokubakhetha ngomoya ocwengileko bona bayokubusa noKrestu ezulwini. (Funda Roma 8:14-17.) Yeke kuZimu abanasono, ngebangelo-ke banjengoJesu, iNdodana kaZimu enganasono. Abakhethiwekwaba abazokuba ‘ziindlalifa kanye noKrestu’ bafumene ilungelo elalahlwa sitjhaba sakwa-Israyeli ebesingaphasi komthetho, ithuba lokuba “mbuso nabaphristi.” Malungana ‘nendlalifa kanye noKrestu,’ umpostoli uPitrosi watlola wathi: “Kodwana nina nisisizwe esikhethiweko, ubuphristi bobukhosi, isizwe esicwengileko, abantu ekungebakaZimu kobana nitjhumayele imisebenzi yamandla yaloyo owanibiza bona niphume ebumnyameni nize ekukhanyeni kwakhe okukarisako.” (1 Pit. 2:9) Qala bona isivumelwano esitjhesi besiqakatheke kangangani! Senza abafundi bakaJesu baba yingcenye yesibili yesizukulwana saka-Abrahamu.

ISIVUMELWANO ESITJHA SITHOMA UKUSEBENZA

10. Isivumelwano esitjha sathoma nini ukusebenza, begodu kubayini sisebenza bekube ngesikhathesi?

10 Isivumelwano esitjha sathoma nini ukusebenza? Besingakathomi ngesikhathi uJesu akhuluma ngaso ngobusuku bakhe bokugcina asephasini. Nesizakusebenza isivumelwanesi, iingazi zakaJesu bekufuze ziphalake, bese intengo yomhlatjelo lo iyokuthulwa kuZimu ezulwini. Ngaphezu kwalokho, umoya ocwengileko bekufuze uthululelwe kilabo ebebazokuba ‘ziindlalifa kanye noKrestu.’ Ngakelinye ihlangothi, isivumelwano esitjha sathoma ukusebenza ngePentekoste langomnyaka ka-33 emihleni yabapostoli, ngikho sithi abafundi bakaJesu abathembekileko bakhethwa ngomoya ocwengileko.

11. Kwenzeka njani bona isivumelwano esitjha sibophe amaJuda nabantu beentjhaba bona babe ma-Israyeli azokuphila ezulwini, begodu bangaki abazokuba sesivumelwaneni esitjha?

11 Nanyana isivumelwano somThetho sangaphambili besele ‘sisidala’ ngesikhathi uJehova aphorofida ngoJoromiya  ukuthi uzokwenza isivumelwano esitjha no-Israyeli, akhange siphele bekwaba kulapho isivumelwano esitjha sisebenza khona. (Heb. 8:13) Kwathi lokho nakwenzeka, uJehova besekaqala abantu bezizwe njengamaJuda, njengombana “nokusoka kwamambala ngokwehliziyo, kuyinto yomoya.” (Rom. 2:29) Ngokwenza isivumelwano esitjha nawo, uZimu bekazokufaka imithethwakhe ‘emikhumbulwenabo awutlole eenhliziyweni zabo.’ (Heb. 8:10) Inani lalabo abasesivumelwaneni esitjha laba zi-144 000, yeke, bakhe isitjhaba esitjha—‘u-Israyeli kaZimu’—u-Israyeli ozokuphila ezulwini.—Gal. 6:16; IsAm. 14:1, 4.

12. Ngikuphi ukuhlobana okukhona hlangana kwesivumelwano somThetho nesivumelwano esitjha?

12 Isivumelwano somThetho sihluke njani esivumelwaneni esitjha? Njengombana isivumelwano somThetho besihlangana kwakaJehova no-Israyeli wendabuko, isivumelwano esitjha sibopha uJehova no-Israyeli ongokomfanekiso. Njengombana uMosi bekangumlamuleli wesivumelwano somThetho, uJesu uMlamuleli wesivumelwano esitjha. Umthetho wesivumelwano somThetho bewuqiniswa ngeengazi zesilwana; isivumelwano esitjha sona siqiniswa ngeengazi zakaJesu ezaphalakako. Njengombana isitjhaba sakwa-Israyeli besihlelwe ngokuya ngokwesivumelwano somThetho kaMosi, labo abasesivumelwaneni esitjha bahlelwe baba ngaphasi kwakaJesu—oyiHloko yebandla.—Efe. 1:22.

13, 14. (a) Isivumelwano esitjha sihlobana njani nomBuso kaZimu? (b) Khuyini etlhogekako ngo-Israyeli ongokomfanekiso bona akghone ukubusa noKrestu ezulwini?

13 Isivumelwano esitjha sihlobene khulu nomBuso oveza isitjhaba esitjha esinelungelelo lokuba makhosi nabaphristi emBusweni wezulwini. Isitjhabeso siyingcenye yesibili yesizukulwana saka-Abrahamu. (Gal. 3:29) Yeke, isivumelwano esitjha siqinisa isivumelwano saka-Abrahamu.

14 Kunento emalungana nomBuso lo okufuze ihlolisiswe. Isivumelwano esitjha sakha u-Israyeli ongokomfanekiso begodu sisisekelo sokuthi woke amalungwaso ‘abe ziindlalifa kanye noKrestu.’ Nanyana kunjalo, kusafuze kube nesivumelwano esingokomthetho esiqinisekisa bona abantwaba kufuze babuse noJesu embuswenakhe babe makhosi namaphristi.

ISIVUMELWANO ESIVUMELA ABANYE BONA BABUSE NOKRESTU

15. Ngisiphi isivumelwano uJesu asenze nabapostoli bakhe abathembekileko?

15 Ngemva kobana asungule isiDlo seKosi saNtambama, uJesu wenza isivumelwano nabafundi bakhe abathembekileko, isivumelwano somBuso. (Funda Lukasi 22:28-30.) Ngokungafani nezinye iimvumelwano, lesi-ke asimbophi uJehova, kodwana sibopha uJesu nabalandeli bakhe abakhethiweko kwaphela. UJesu nekathi, “njengombana uBaba enze isivumelwano nami (NW)” kungenzeka uJesu bekakhuluma ngesivumelwano uJehova asenze naye bona ‘abemphristi ngokungapheliko ngokwendlela kaMalkitsedekhi.’—Heb. 5:5, 6.

16. Isivumelwano somBuso siqinisekisa njani bona amaKrestu akhethiweko azokubusa noJesu?

16 Abapostoli abathembekileko abali-11 ‘basekela uJesu ekulingweni kwakhe.’ Isivumelwano somBuso sabaqinisekisa bona bazokuba naye ezulwini begodu bahlale eenhlalweni zobukhosi babuse njengamakhosi begodu babe baphristi. Nanyana kunjalo, abali-11 labo angekhe kube ngibo kwaphela abazokuba nelungelwelo. Iphazimulo kaJesu yabonakala embonweni kampostoli uJwanisi begodu wathi: “Ohlulako ngizomnikela ilungelo lokuhlala nami esihlalweni sami sobukhosi, kuzakuba njengombana nami ngahlula bengahlala noBaba esihlalweni sakhe sobukhosi.” (IsAm. 3:21) Ngalokho, isivumelwano somBuso sakhiwa maKrestu akhethiweko azi-144 000. (IsAm. 5:9, 10; 7:4) Lesi-ke sisekelo esingokomthetho sokuthi babuse noJesu ezulwini. Lokhu  kuyafana nomlobokazi ovela emndenini oziphethe kuhle okungenzeka atjhade nekosi ebusako begodu abe yindlovukazi. Eqinisweni, umTlolo lo uqalisele kumaKrestu akhethiweko ‘njengomlobokazi’ kaKrestu, ‘itlawu lakotlawu’ elithembise ukutjhada noKrestu.—IsAm. 19:7, 8; 21:9; 2 Kor. 11:2.

QINISEKA BONA UMBUSO KAZIMU UZOWUFEZA UMNQOPHWAKHE

17, 18. (a) Buyekeza iimvumelwano ezisithandathu esicoce ngazo ezikhuluma ngomBuso. (b) Kubayini kufuze sibe nekholo eliqinileko emBusweni?

17 Zoke iimvumelwano esicoca ngazo eenhlokweni eembilezi zikhuluma ngezinto eziqakatheke khulu zomBuso kaZimu. (Qala itjhadi elinesihloko esithi, “Indlela UZimu Azowufeza Ngayo Umnqophwakhe.”) Iqinisweli liqinisekisa ukuthi umBuso kaZimu usekelwe waqina ngho phezu kweemvumelwano ezingokomthetho. Ngalokho sinesiqinisekiso sokuthi singawuthemba ngehliziywethu yoke. Siyaqiniseka nokuthi umBuso kaMesiya uzokuba lithulusi uZimu alisebenzisako ekuzaliseni umnqophwakhe ngabantu nangephasi.—IsAm. 11:15.

NgomBuso kaMesiya, uJehova uzowufeza umnqophwakhe ngabantu nangephasi (Qala iingaba 15-18)

18 Kghani siyabilayela na ukuthi lokho umBuso ozokwenza kuzokubusisa abantu kwamambala? Asibilayeli nakancani, begodu siyaqiniseka bona ukutjhumayela ngomBuso kaZimu ngikho kwaphela okusisumbulo semiraro yabantu boke. Kwanga singaraga nokutjhumayela ngeqinisweli ebantwini!—Mat. 24:14.