Kwenda ku nda-nda-nda yo zviri mukati

Kwenda ku bhokiso ro zviri mukati

Zvapupu zva Jehovha

Kheta ndumi Cindau

 ZVINOBVA MUGUTU-GUTU REDU

“Ndirini Patinozovazve no Gungano Rimweni?”

“Ndirini Patinozovazve no Gungano Rimweni?”

MAINGA mukupera ko mweji wa Cikumiyana wo 1932 ku Dhorobha rina vandhu vakabatikana ro Meshiko. Dhorobha iri raigahwa ngo vandhu vanodarika miriau umwe vaibatikana maningi. Painga padarika bviki basi no kwabva kudihwa masimafro pa bvaza yo kutanga. Asi vandhu vainga vacina no cokuita ngo kudakara ngo ndava yo ciro cimweni. Vatori vo masoko vainga vakazara panogumira citima no kamera javo jakanasiririka, vecivetera murendo anosisira maningi. Wainga aani? Vainga hama Joseph F. Rutherford, mutungamiriri wo Sociedade Torre de Vigia. Zvapupu zvo nyikeyo zvaiveteravo kuashira hama Rutherford, vainga veciviya ku gungano ro njiku ndhatu.

Revhista yaizwi Idade de Ouro yakati: “Atikanakani kuti gungano rinozova ciitiko cinosisira cicikakanganiki” pa divi ro kuvangisira kuri kuizwa kuitira kutokotesa cokwadi mu Meshiko. Asi rakava gungano doko rainga no vapurutani vaikhwedera kuita 150 basi. Waro ngenyi, raisisira maningi?

Ricito raitwa, cokwadi cainga cicito canasa kutokota ku Meshiko. Kubvira mu gore ro 1919, kwaizwa magungano madoko, asi pasure po gore iro, mutengo wo ungano wakapunguka. Hofise yo cine pavakafununguhwa ku Dhorobha ro Meshiko mu gore ro 1929, zvaivoneka inga mugariro waizoita nane, asi kwainga kucino zvibingamupini zvaidikana kunyiswa. Sangano rainga rakapa ndhungamiriro kuno ma colportores, inga madanijihwe aizwa mapiona kare, kuti atame kubatanija nyagoso no kucumaira. Umwe wo ma colportores wakanyajwa maningi ngo pamusoro po ndhungamiriro iyi wosiya cokwadi wotoumba cikwata cake co kujija Bhaibheri. Zve pa mukuvo uu, muvonereri wo cine wakacinjwa ngo kuva no mufambiro wakashata. Zvapupu zvakagondeka ku Meshiko zvaida kuvangiswa.

Pavainga vari kondhoyo, Hama Rutherford vakavangisa maningi Zvapupu zviya zvakagondeka ngo hurukuro mbhiri pa gungano zve no shanu jimweni javakaita, jakatozika muradhio. Yainga bvaza yo kutanga yo kuti hama jaishandisa radhio kuitira kutokotesa masoko akanaka ku Meshiko. Gungano norapera, kwakagajwa muvonereri wo cine mupsa kuti aronge basa. Zvapupu zvainga zvavanga maningi kuti zviite basa, zve no kutendehwa ndi Jehovha, ivona vakaenderera mberi vecicumaera.

Pa gungano, mu gore ro 1941, ku Dhorobha ro Meshiko.

Pa gore rakazotevera, 1933, mu nyika iyi makaizwa magungano maviri, rimwe ku Verakruz rimweni mu Dhorobha ro Meshiko. Hama jainga jecishanda ngo simba mu ndima, zve jaibudirira ushoni. Inga muezaniso, mu gore ro 1931, kwainga no vacumaeri vaikwana 82. Asi mu gore ro 1941, vakaengejeka kwakapetwa ka gumi! Vandhu vanokhwedera 1.000 vakaviya ku Gungano ro Umwari rakaitwa mu gore ro 1941 ku Dhorobha ro Meshiko.

“KUZARA MU ZVITAKA”

Mu gore ro 1943 Zvapupu zvakatanga kutokotesa Gungano ro Umwari rainga no musoro unoti “Nação  Livre”, raizoizwa mu magungano aikwana kuita 12 o ku Meshiko. * (Vonanyi masoko o pasi.) Ivona vakazviita ngo kusimira maphepha maviri aitahwa. Ainga maphepha maviri aisungihwa rimwe pa rimweni osimihwa ngo mumusipa, ogara rimwe kumusana rimweni pa diti. Zvapupu zvaishandisa maphepha aya pa kuzivisa magungano kubvira mu gore ro 1936.

Cidimbu co revhista co gore ro 1944 cakakhombija cikwata co hama jakasimira maphepha okutokotesa ku Dhorobha ro Meshiko

Kutokotesa gungano ngo kushandisa maphepha kwakabudirira maningi ku Dhorobha ro Meshiko zvokuti revhista La Nación rakatara ngo pamusoro po Zvapupu zvainga pa gungano kudari: “Pa njiku yo kutanga, vakakumbira kuti vakoke vandhu vakawanda. Pa njiku yo cipiri vandhu vakaviya vakawandisisa.” Gerejha Katorika arizivi kudakara ngo kubudirira uku, rovenga Zvapupu. Asi hama no hambzaji ajizivi kuthya. Ijona jakaramba jecitokotesa gungano. Masoko amweni akazobudiswa ngo revhista La Nación akati: “Dhorobha rese rakavavona.” Revhista iyi yakananga kuti hama no hambzaji “jakacinja kuva ‘maphepha’ o kuzivisa.” Pa revhista yondhoyo painga no pikica yo hama jainga muzvitaka co Dhorobha ro Meshiko. Pasi po pikiceyo painga no masoko ainanga kudari: “Kuzara muzvitaka.”

MUBHEDHU JAITI “SETETE ZVE JAIJIYA KUPINDA PASI PAKAJIRIMWA KANA KUJUHWA NGO SIMENTI”

Mu makore ondhowo, Zvapupu zvakawanda zvaidikana kuti zviite simba kamare kuitira kukwanisa kwenda ku gungano rakaizwa ku Meshiko. Hama no hambzaji zinji jaibva ku ndau iri ndhambo no njanji zve zvitaka. Ungano imweni yakatara kudari: “Bote rimwe basi ro mudavijano rinodarika ngo kuno, ngo ro teregrama.” Ngo kudari vaiviya ku gungano vaidikana kupakira mbongoyo kana kufamba njiku jakawanda kuti vagume kunopakihwa citima caitora kwenda ku dhorobha raizoitihwa gungano.

Zvapupu zvizinji zvainga varombo zve zvainesehwa kuwana pasajhe yo kwenda ku gungano. Hama pajaiguma kugungano, vazinji vaingara pamwepo no Zvapupu zvo mundharaundhemo, zvaivaashira ushoni no kuvataja ngo rudo. Vamweni vaivata mu Nyumba jo Umambo. Bvaza imweni, hama jaikhwedera kuita 90 jakagumira pa hofise yo cine, kojaivatira pa makasha o mabhuku. Bhuku reGore rakananga kuti hama jaibonga maningi ngo makasha aya aiti “setete zve aijiya kupinda pasi pakajirimwa kana kujuhwa ngo simenti.”

Kuno Zvapupu izvi, kusonganira no hama pomwe no hambzaji kwaisisira kupinda kutoruza zvirizvese. Nyamasi uno, ku Meshiko kuna Zvapupu zvinodarika 850.000, zve izvona zvino murangariro umwewo wo kudakara. * (Vonanyi masoko o pasi.) Ripoti imweni yo Bhuku reGore ro 1949, yakananga kuti kuvangisira ko hama akuzivi kujiita kuti jipungure kushandira kwajo Jehovha. Gungano rimwe nga rimwe rovaipinda rainga “cimwe co shwiro jo vainanga pa mabhuyo avo pikija pasure po kupera nguva yakawanda gungano norapera.” Mubvunjo wavaindoita no kundoita wainga wo kuti: “Ndirini patinozovazve no gungano rimweni?”—Zvakabva Mugutu-gutu redu ku Amerika Sentrari.

^ ndim. 9 Mukuzwirana no Bhuku reGore ro 1944, gungano iri rakaita kuti Zvapupu zva Jehovha zvinase kuzivikanwa ku Meshiko.

^ ndim. 14 Ku Meshiko, 2.262.646 o vandhu vakava pa Cirangarijo mu gore ro 2016.