Skip to content

Skip to table of contents

 LARTIK LETID 9

Lamour ek Lazistis dan Izrael Lontan

Lamour ek Lazistis dan Izrael Lontan

“Li kontan lazistis ek seki drwat. Later ranpli avek lamour fidel Zeova.”​—PS. 33:5NW.

KANTIK 3 Nou Lafors, Nou Lespwar, Nou Konfians

REZIME *

1-2. (a) Ki kitsoz nou tou nou anvi? (b) Ki nou kapav sir?

NOU tou nou anvi ki lezot kontan nou. Ek nou tou nou anvi ki lezot tret nou bien. Si lezot souvan refiz pou manifeste lamour ek lazistis anver nou, nou kapav panse ki nou pena valer ek sa kapav dekouraz nou.

2 Zeova kone ki sa inportan pou nou ki lezot manifeste lamour ek lazistis anver nou. (Ps. 33:5, NW) Nou kapav sir ki nou Bondie bien kontan nou ek anvi ki lezot tret nou avek zistis. Nou trouv sa bien kan nou get Lalwa ki Zeova ti donn nasion Izrael atraver Moiz. Si to leker gro parski lezot pa finn tret twa avek lamour ek lazistis, silteple examinn Lalwa Mozaik. * Sa Lalwa-la montre kouma Zeova interese ar So pep.

3. (a) Dapre Romin 13:8-10, ki nou aprann kan nou etidie Lalwa Mozaik? (b) Ki kestion sa lartik-la pou reponn?

3 Kan nou etidie Lalwa Mozaik, nou aprann konn plis lor profon lafeksion ki Zeova ena pou nou ek ki Li kontan nou. (Lir Romin 13:8-10.) Dan sa lartik-la, nou pou examinn zis de-trwa lalwa ki Zeova ti donn Izrael ek nou pou reponn sa bann kestion-la: Kifer nou kapav dir ki Lalwa ti baze lor lamour? Kifer nou kapav dir ki Lalwa ti ankouraz bann dimounn pou manifeste lazistis? Kouma bann ki ti ena lotorite ti bizin aplik Lalwa? Ek ki kalite dimounn Lalwa ti sirtou proteze? Repons  sa bann kestion-la kapav rekonfort nou, donn nou lespwar, ek fer nou vinn pli pros ar nou Papa ki kontan nou.​—Zist. 17:27; Rom. 15:4.

LALWA MOZAIK TI BAZE LOR LAMOUR

4. (a) Kifer nou kapav dir ki Lalwa Mozaik ti baze lor lamour? (b) Kouma nou trouve dan Matie 22:36-40, lor ki komannman Zezi ti met laksan?

4 Nou kapav dir ki Lalwa Mozaik ti baze lor lamour parski tou seki Zeova fer, Li fer li par amour. (1 Zan 4:8) Lalwa ki Zeova ti donn Moiz ti baze lor de komannman prinsipal​—lamour pou Bondie, ek lamour pou to prosin. (Lev. 19:18; Det. 6:5; lir Matie 22:36-40, NW. *) Alor, nou kapav atann ki sak komannman ki form parti dan sa plis ki 600 lalwa ki Zeova ti done la, ansegn nou lor lamour Zeova. Anou get de-trwa lexanp.

5-6. Ki Zeova demann bann koup marye pou fer, ek ki kitsoz Zeova kone? Donn enn lexanp.

5 Res fidel anver to konzwin, ek pran swin to bann zanfan. Zeova anvi ki bann konzwin devlop enn lamour telman for ant zot ki sa li dire pou touletan. (Zen. 2:24; Mat. 19:3-6, NW) An realite, kan enn dimounn komet ladilter li montre ki li vremem pena lamour. Nou konpran kifer dan bann Dis Komannman, setiem-la ti kondann ladilter. (Det. 5:18) Se enn pese “kont Bondie” ek enn kitsoz kriel kont so konzwin. (Zen. 39:7-9) Enn dimounn ki’nn viktim ladilter kapav soufer akoz linfidelite so konzwin pandan plizir dizenn lane.

6 Zeova konn bien kouma bann konzwin tret sakenn zot kamarad. Li ti sirtou anvi ki bann Izraelit tret zot madam bien. Enn mari ki ti respekte Lalwa ti pou kontan so madam ek li pa ti pou divors avek li pou ninport ki rezon. (Det. 24:1-4; Mat. 19:3, 8) Me si ti ena enn problem grav ek li ti divors avek madam-la, li ti bizin donn li enn sertifika divors. Sa sertifika-la ti protez madam-la kont bann fos lakizasion ki madam-la inn komet limoralite. Anplis, avan ki mari-la donn so fam enn sertifika divors, li paret ki li ti bizin al get bann ansien sa lavil-la. Koumsa, bann ansien-la ti gagn lokazion pou esey ed sa koup-la sov zot maryaz. Kan enn zom Izraelit ti divors avek so madam pou bann rezon egois, pa touletan ki Zeova ti intervenir. Malgre sa, Li ti trouv bann larm ki sa madam-la ti verse, ek Li ti konpran so soufrans.​—Mal. 2:13-16.

Zeova ti anvi ki bann zanfan santi zot an sekirite ek proteze kan zot bann paran ti pe ansegn zot ek grandi zot avek lamour (Get paragraf 7-8) *

7-8. (a) Ki Zeova ti demann bann paran pou fer? (Get zimaz lor kouvertir.) (b) Ki bann leson nou aprann?

7 Lalwa montre osi ki Zeova bien interese ar bien-net bann zanfan. Zeova pa ti zis demann bann paran pou pran swin zot zanfan lor plan fizik me osi pou ed zot zanfan ena enn bon relasion avek Li. Bann paran ti bizin servi sak lokazion pou ed zot zanfan kontan Lalwa Zeova ek aprann kontan Li. (Det. 6:6-9; 7:13) Enn rezon kifer Zeova ti pini bann Izraelit se parski zot ti tret sertin zot bann zanfan dan enn fason kriel. (Zer. 7:31, 33) Bann paran pa ti bizin konsider zot zanfan kouma bann sinp lobze ki zot kapav neglize ouswa maltrete, me kouma enn leritaz, enn kado ki Zeova ti donn zot ek ki zot ti bizin akord enn gran valer.​—Ps. 127:3.

8 Leson: Zeova trouv bien kouma bann koup marye tret sakenn zot kamarad. Li anvi ki bann paran kontan zot zanfan, ek Li pou ziz zot lor fason ki zot tret zot bann zanfan.

9-11. Kifer Zeova ti donn lalwa ki kondann konvwatiz?

9 Pa konvwat lezot. Dernie komannman  dan bann Dis Komannman kondann tandans pou anvie lezot, ouswa pou devlop move dezir pou gagn enn kitsoz ki pou enn lot dimounn. (Det. 5:21; Rom. 7:7) Zeova ti donn sa lalwa-la pou ansegn enn leson bien inportan. So pep bizin protez zot leker, setadir zot fason panse, zot santiman ek zot rezonnman. Li kone ki bann move aksion koumans avek bann move panse ek bann move santiman. (Prov. 4:23) Si enn Izraelit ti les bann move dezir grandi dan so leker, ki konsekans sa ti kapav ena? Li pa ti pou tret lezot avek amour. Par exanp, Lerwa David ti tom dan sa piez-la. An zeneral, li ti enn bon dimounn. Me enn zour, li ti konvwat madam enn lot misie. So dezir ti pous li pou fer pese. (Zak 1:14, 15) David ti komet ladilter, ti rod anbet mari sa madam-la, ek finalman ti fer touy li.​—2 Sam. 11:2-4; 12:7-11.

10 Kan enn Izraelit ti anvie lezot, Zeova ti kone parski Li kapav lir dan leker. (1 Kro. 28:9) Sa Lalwa-la ti montre nasion Izrael ki fode pa zot ena bann panse ki kapav amenn zot pou ena enn move konportman. Pena dout ki Zeova Li vremem enn Papa ki saz ek ki ena lamour!

11 Leson: Zeova trouv plis ki laparans. Li trouve ki ena vremem dan pli profon nou leker. (1 Sam. 16:7) Nou pa kapav kasiet Li nou bann panse, nou bann santiman, ek nou bann aksion. Li rod seki ena de-bon dan nou. Me Li anvi ki nou idantifie ek kontrol nou bann move panse avan ki zot pous nou pou fer bann move kitsoz.​—2 Kro. 16:9; Mat. 5:27-30NW.

LALWA MOZAIK TI ANKOURAZ LAZISTIS

12. Ki Lalwa Mozaik ansegne?

12 Lalwa Mozaik ansegn nou osi ki Zeova kontan lazistis. (Ps. 37:28; Iza. 61:8) Zeova montre nou dan enn fason parfe kouma pou tret lezot avek zistis. Kan bann Izraelit ti obeir bann lalwa ki Zeova ti done, Li ti beni zot. Kan zot pa ti pran kont so bann prinsip zis ek drwat, zot ti soufer. Anou get de lezot lalwa ki ena dan bann Dis Komannman.

13-14. Ki bann Izraelit ti bizin fer dapre de premie komannman ki ti ena dan Dis Komannman, ek kan bann Izraelit ti obeir sa bann lalwa-la ki benediksion zot ti gagne?

13 Ador zis Zeova tousel. De premie komannman ki ena dan bann Dis Komannman ti demann bann Izraelit pou ador zis Zeova tousel ek ti met zot angard kont ladorasion bann zidol. (Ex. 20:3-6) Kan Zeova ti donn sa bann komannman-la, Li pa ti pe rod so prop lintere. Okontrer, sa ti dan lavantaz so pep. Kan bann Izraelit ti res fidel anver Zeova, zot ti gagn bann benediksion. Kan zot ti ador bondie bann lezot nasion, sa ti fer zot soufer.

14 Par exanp anou get bann Kananeen. Zot ti ador bann zidol ki pa ti ena lavi olie ki vre Bondie vivan. Ki konsekans sa ti ena lor zot? Zot ti abes zotmem. (Ps. 115:4-8) Pandan zot ladorasion, zot ti komet bann akt sexiel degoutan ek ti sakrifie zot bann zanfan dan enn fason orib. Kan bann Izraelit osi pa ti ekout Zeova ek ti swazir pou ador bann zidol, zot ti abes zotmem ek zot ti fer zot fami soufer. (2 Kro. 28:1-4) Bann ki ti ena lotorite ti rezet bann prinsip lazistis ki Zeova ti etabli. Zot pa ti servi bien lotorite ki zot ti ena ek zot ti fer dominer ar bann ti-dimounn ek bann ki feb. (Eze. 34:1-4) Zeova ti averti bann Izraelit ki Li pou amenn enn zizman lor bann ki ti maltret bann fam ek bann zanfan san defans. (Det. 10:17, 18; 27:19) Parkont, Zeova ti beni so pep kan zot ti fidel anver Li ek kan zot ti tret sakenn zot kamarad avek zistis.​—1 Ler. 10:4-9.

Zeova kontan nou ek kone kan nou pe sibir bann linzistis (Get paragraf 15)

15. Ki bann leson nou aprann lor Zeova?

15 Leson: Se pa Zeova ki an-tor si sertin pretann servi Li me pa swiv So bann prinsip ek  fer ditor So pep. Selman, Zeova kontan nou ek Li kone kan nou pe sibir bann linzistis. Li resanti nou lapenn plis ki enn mama ki resanti soufrans so tibaba. (Iza. 49:15) Mem si kitfwa Li pa reazir deswit, dan moman ki Li’nn fixe Li pou ziz bann dimounn ki’nn fer pese ek ki pa’nn repanti pou fason ki zot finn tret lezot.

KOUMA ESKI TI BIZIN APLIK LALWA?

16-18. Dan ki domenn ti aplik Lalwa Mozaik, ek ki bann leson nou aprann?

16 Lalwa Mozaik ti tous plizir domenn dan lavi enn Izraelit. Akoz sa, bann ansien ki ti gagn responsabilite pou ziz pep Zeova ti bizin fer sa avek zistis. Zot pa ti tret zis bann ka ki ti konsern ladorasion me osi bann dezakor ek bann krim. Anou get de-trwa lexanp.

17 Si enn Izraelit ti touy enn kikenn, pa ti met li a-mor otomatikman. Bann ansien ki ti dan so lavil ti fer enn lanket pou deside si li merit lamor. (Det. 19:2-7, 11-13) Sa bann ansien-la ti ziz osi bann diferan kitsoz ki konsern lavi toulezour, kouma par exanp bann dezakor konsernan bann dibien ek bann diskision ant bann konzwin. (Ex. 21:35; Det. 22:13-19) Kan bann ansien ti ziz avek zistis ek bann Izraelit ti obeir Lalwa, zot tou ti gagn bann benediksion, ek lepep ti fer Zeova gagn loner.​—Lev. 20:7, 8; Iza. 48:17, 18.

18 Leson: Tou bann domenn nou lavi inportan pou Zeova. Li anvi ki nou tret lezot avek zistis ek lamour. Ek Li konn bien seki nou dir ek fer, mem kan nou tousel kot nou.​—Ebre 4:13.

19-21. (a) Kouma bann ansien ek bann ziz ti bizin tret pep Bondie? (b) Kouma Lalwa Mozaik ti protez bann dimounn, ek ki bann leson nou aprann?

19 Zeova ti anvi protez so pep kont move linflians bann nasion ki ti alantour. Akoz sa, Li ti demann bann ansien ek bann ziz pou aplik Lalwa dan enn fason zis. Me selman, Li pa ti aksepte ki bann ziz tret so pep dan enn fason dir. Okontrer, zot ti bizin kontan lazistis.​—Det. 1:13-17; 16:18-20.

20 Zeova ti ena konpasion pou so pep, akoz sa Li ti etabli bann lalwa pou ki pa tret bann dimounn dan enn fason inzis. Par exanp, Lalwa ti diminie posibilite ki akiz enn dimounn pou enn krim ki li pa’nn fer. Pou defann limem, enn dimounn ti gagn drwa kone kisannla ki ti pe akiz li. (Det. 19:16-19; 25:1) Ek avan ki ti kondann li, ti bizin ena omwin de temwin. (Det. 17:6; 19:15) Ki ti arive kan enn Izraelit ti komet enn krim ek ti ena enn sel temwin? Si li ti panse ki parski ena enn sel temwin, li ti pou sape, li ti ena tor. Zeova ti trouve seki li’nn fer. Zeova ti atann ki dan lafami osi ena lazistis. Mem si se bann papa ki ti gagn lotorite, sa lotorite-la ti ena bann limit. Dan sertin ka, kan ti ena bann diskision dan lafami, se bann ansien sa lavil-la ki ti ena responsabilite pou regle sa problem-la ek pou pran enn desizion final.​—Det. 21:18-21.

 21 Leson: Zeova finn les nou enn lexanp parfe; Li pa fer nanye dan enn fason inzis. (Ps. 9:7, NW) Li rekonpans bann ki swiv so bann prinsip avek fidelite, me Li pini bann ki servi zot pouvwar pou fer bann move kitsoz. (2 Sam. 22:21-23; Eze. 9:9, 10) Sertin dimounn kitfwa fer bann move kitsoz ek paret pa pe gagn okenn pinision. Me dan ler ki bizin, Zeova pou fer sir ki ziz zot. (Prov. 28:13) Ek si zot pa repanti, biento zot pou kone ki se “enn kitsoz terib si [zot] tom dan lame Bondie vivan.”​—Ebre 10:30, 31.

KISANNLA LALWA TI PROTEZE?

Kan bann ansien ti regle bann problem, zot ti bizin tret bann dimounn avek lamour ek lazistis parey kouma Zeova (Get paragraf 22) *

22-24. (a) Kisannla Lalwa Moiz ti sirtou proteze, ek ki nou aprann lor Zeova? (b) Ki lavertisman ena dan Exod 22:22-24?

22 Lalwa ti sirtou protez bann ki pa ti kapav protez zotmem, kouma par exanp bann orfelin, bann vev, ek bann etranze. Bann ziz dan Izrael ti gagn sa lord-la: “Fode pa to fos zizman ki to rande pou enn etranze ouswa enn zanfan ki pena papa, ek fode pa to pran linz enn vev angaz.” (Det. 24:17) Zeova ti montre boukou lafeksion ek enn lintere sinser anver bann ki ti defavorize. Ek Li ti pini bann ki ti maltret zot.​—Lir Exod 22:22-24. *

23 Lalwa ti osi protez bann fami kont tou bann pratik sexiel ki Zeova ti kondane, kouma par exanp linses. (Lev. 18:6-30) Pep Zeova pa  ti parey kouma bann nasion ki ti res dan vwazinaz Izrael, ki ti aksepte sa pratik-la ek parfwa ti mem ankouraz sa. Pep Zeova ti bizin konsider sa pratik-la kouma enn kitsoz detestab parey kouma Zeova.

24 Leson: Zeova anvi ki bann ki Li donn responsabilite, ena lamour ek interes zot ar tou bann ki anba zot lotorite. Li deteste bann pratik sexiel ki Li kondane ek Li anvi ki zot tou, sirtou bann ki pli defavorize gagn proteksion ek lazistis.

LALWA, “ENN LONBRAZ BANN VRE KITSOZ KI POU VINI APRE”

25-26. (a) Kifer nou kapav konpar lamour ek lazistis ar ler ek lavi? (b) Ki nou pou examine dan prosin lartik dan sa seri lartik la?

25 Ler ek lavi pa kapav existe san zot kamarad lor later. Li parey pou lamour ek lazistis. Kan nou ena lasirans ki Zeova tret nou avek zistis, nou lamour pou Li grandi. Ek kan nou kontan Bondie ek so bann prinsip ki drwat, sa pous nou pou kontan lezot ek pou tret zot avek zistis.

26 Lalwa Mozaik ti ed bann Izraelit pou ena enn pli bon relasion avek Zeova. Me selman, kan Zezi ti akonpli Lalwa ek ti ranplas sa avek enn kitsoz pli bon, pep Bondie ti nepli bizin obeir Lalwa. (Rom. 10:4) Lapot Pol ti dekrir Lalwa kouma “enn lonbraz bann vre kitsoz ki pou vini apre.” (Ebre 10:1) Prosin lartik dan sa seri lartik-la pou koz lor sertin sa bann kitsoz-la ek pou montre kouma lamour ek lazistis ena enn gran linportans dan kongregasion Kretien.

KANTIK 109 Lamour Sinser Sorti dan Leker

^ par. 5 Sa lartik-la se premie lartik dan enn seri kat lartik ki pou montre nou kifer nou kapav sir ki Zeova gagn nou traka. Bann lezot trwa lartik-la pou paret dan Latour Degard Me 2019. Tit sa bann lartik-la se “Lamour ek Lazistis dan Kongregasion Kretien,” “Lamour ek Lazistis Malgre Bann Move Kitsoz,” ek “Rekonfort Bann ki’nn Viktim Abi Sexiel.”

^ par. 2 EXPRESION KI’NN EXPLIKE: Sa plis ki 600 lalwa ki Zeova ti donn nasion Izrael atraver Moiz apel zot parfwa “Lalwa,” “Lalwa Moiz,” “Lalwa Mozaik,” ek “bann komannman.” Anplis, sa lexpresion Lalwa la kapav aplik osi ar bann sink premie liv Labib (Zenez ziska Deteronom). Parfwa servi sa lexpresion-la pou tou bann Lekritir Ebre ki inspire.

^ par. 4 Matie 22:36-40: “‘36 Ansegnan, ki pli gran komannman dan Lalwa?’ 37 Li finn dir li: ‘“To bizin kontan Zeova to Bondie avek tou to leker ek avek tou to nam ek avek tou to lespri.” 38 Samem pli gran ek premie komannman. 39 Deziem komannman ki parey, se: “To bizin kontan to prosin kouma tomem.” 40 Lalwa an-antie ek bann Profet zot baze lor sa de komannman-la.’”

^ par. 22 Exod 22:22-24: “‘22 Fode pa zot fer dominer ar okenn vev, ni okenn zanfan ki pena papa. 23 Si to fer dominer ar li dan ninport ki fason, ek ki li kriye mwa pou sap li, pena dout ki mo pou tann li; 24 sa pou fer mwa ankoler, ek mo pou touy zot par lepe ek zot bann madam pou vinn bann vev ek zot zanfan pa pou ena papa.’”

^ par. 62 DESKRIPSION ZIMAZ: Letan li pe kwi manze, enn mama Izraelit pe gagn enn konversasion bien anime avek so bann tifi. Inpe pli lwin, Papa-la pe explik so garson kouma pou okip mouton.

^ par. 66 DESKRIPSION ZIMAZ: Pre kot laport lavil, avek boukou lamour bann ansien pe ed enn vev ek so zanfan parski enn marsan dan landrwa pa finn tret zot bien.