Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

Pidho Ji Mang’eny Kokalo Kuom Joma Nok

Pidho Ji Mang’eny Kokalo Kuom Joma Nok

“Nong’ingo makati, momiyo jopuonjre, to jopuonjre nomiyo ji.”—MATH. 14:19.

TEM ane paro gik matimoregi. (Som Mathayo 14:14-21.) Gigi timore kodong’ ndalo matin to sap Pentekost chakore e higa 32 E Ndalowa. Oganda maduong’ moting’o chwo 5,000 kaok okwan mon gi nyithindo, ochokore kanyachiel gi Yesu kod jopuonjrene kamoro e thim machiegni gi Bethsaida, gweng’ man yo nyandwat mar Nam Galilee.

2 Bang’ neno ogandano, Yesu kechogi ahinya, omiyo ochango joma tuwo man kanyo kendo opuonjogi gik mathoth e wi Pinyruodh Nyasaye. Sama piny yuso, jopuonjre Yesu kwaye mondo ogony ji odhi onyiew chiemo e gwenge man machiegni. Kata kamano, Yesu to nyiso jopuonjrene niya: “Migiuru chiemo un uwegi.” Wechego nyaka bed ni bwogo jopuonjrenego nikech chiemo ma gin-go tin miwuoro—mana makati abich kod rech ariyo matindo.

3 Nikech Yesu kecho ogandano, otimo hono, kendo mani e hono mayudore e buge ang’wen duto mag Injili. (Mari. 6:35-44; Luka 9:10-17; Joh. 6:1-13) Yesu chiko jopuonjrene mondo onyis ji obed e lum ka gin e grube mag ji piero abich abich kod mia achiel achiel. Bang’ gwedho chiemo, ochako ng’ingo makati kendo pogogi rech. Kae to, kar miyo ji chiemo en owuon gi lwete, Yesu ‘miyo jopuonjrene chiemogo mondo gipog ji.’ En hono maduong’ ni chiemo ng’eny kendo oromo ji duto! Par ane wachno: Yesu opidho dhano alufe kotiyo gi joma nok—jopuonjrene. *

 4 Gima Yesu nokawo mapek moloyo ne en miyo jolupne chiemb chuny. Nong’eyo ni chamo chiemb chuny ma gin adiera mayudore e Wach Nyasaye,  nyalo miyo ng’ato oyud ngima mochwere. (Joh. 6:26, 27; 17:3) Chuny mar kecho ji ma nomiyo Yesu opidho oganda gi makati kod rech, nomiyo otiyo gi sechene mathoth e puonjo jolupne. (Mari. 6:34) Kata kamano, nong’eyo ni ne en gi thuolo matin e pinyka, to bang’e ne odhi dok e polo. (Math. 16:21; Joh. 14:12) Yesu ne dhi timo ang’o mondo jolupne manie piny oyud chiemb chuny e yo makare bang’ kosedok e polo? Ne odhi timo mana kaka nosebedo kotimo ka en e piny, matiendeni pidho ji mang’eny kokalo kuom joma nok. Kata kamano, joma nokgo ne dhi bedo ng’a gini? We wane ane kaka Yesu notiyo gi joma nok e kinde Jokristo mokwongo mondo opidh jolupne ma ne owal gi roho. Kae to e sula maluwo, wabiro nono penjoni ma ng’ato ka ng’ato kuomwa onego ong’e: Wanyalo fwenyo nade jo manokgo ma Kristo tiyogo e pidhowa e kindegi?

Dhano gana gi gana ne opidh kokalo kuom joma nok (Ne paragraf mar 4)

YESU YIERO JOMA NOK

5 Ng’at marito ode e yo maber, chano chon kaka joode biro dhi nyime gi ngima kapo ni otho. E yo machalo kamano, Yesu—ma bang’e ne dhi bedo Wi Kanyakla mar Jokristo—notimo chenro mondo one ni jolupne ne dhi yudo chiemb chuny bang’ kosetho. (Efe. 1:22) Kuom ranyisi, chiegni higini ariyo kapok otho, Yesu nokawo okang’ moro mapek. Ne oyiero joma nok ma ne odhi tiyogo e pidho ji mang’eny. Ne ane gima ne otimore.

6 Bang’ lemo otieno duto, Yesu nochoko jopuonjrene duto kae to oyiero jootene 12 e kindgi. (Luka 6:12-16) Kuom higini ariyo, nobedo machiegni ahinya gi jootene apar gariyogo, kopuonjogi kendo ketonegi ranyisi maber. Nong’eyo ni ne dwarore gipuonjre gik mathoth ahinya to mano emomiyo ji ne odhi nyime luongogi ni “jopuonjrene.” (Math. 11:1; 20:17) Ne otemo mondo okony ng’ato ka ng’ato kendo tiegogi e tij lendo e okang’ malach. (Math. 10:1-42; 20:20-23; Luka 8:1; 9:52-55) Nenore maler ni ne otiegogi ne tich maduong’ mane oritogi nyime bang’ kosetho ma odok e polo.

7 Joote ne dhi bedo gi migawo mane? Kaka Pentekost 33 E.N. ne medo kayo machiegni, ne nenore maler ni joote ne dhi tayo tije mag kanyakla. (Tich 1:20) Kata kamano, tijgi maduong’ ne dhi bedo mane? Bang’ chierne, Yesu nomulo wachno matin e mbaka ma nogoyo gi jaote Petro. (Som Johana 21:1, 2, 15-17.) Ka gin e nyim joote mamoko, Yesu nonyiso Petro niya: “Pidh romba.” Kanyo Yesu nonyiso ayanga ni jootene ne dhi bedo e kind joma nok ma ne odhi tiyogo e chiwo chiemb chuny ne ji mathoth. Mano kaka Yesu nonyiso ni ohero ‘rombene’ matindo! *

PIDHO JI MANG’ENY CHAKORE PENTEKOST KA DHI NYIME

8 Chakre Pentekost 33 E.N., Kristo ma noyudo osechier notiyo gi jootene mondo ochiw chiemb chuny ne jopuonjrene mamoko mowal. (Som Tich Joote 2:41, 42.) Jo-Yahudi kod joma ok Jo-Yahudi ma noloko yiegi mobedo Jokristo mowal, nong’eyo maler yo ma Yesu ne tiyogo e pidhogi chiemb chuny. Kendo ne ‘gisiko e puonj joote’ maok gimindni. Kaluwore gi jasomo moro, wach motigo e dho-Grik ni ‘siko e puonj joote’ tiende en “chung’ motegno  kendo keto paro e timo gimoro achiel maok imindni.” Joma ne pod nyien e adiera ne nigi riyo mar yudo chiemb chuny kendo ne ging’eyo maber kama ne onego giyudie chiemono. Nikech ne gimakore motegno gi adiera, ne girito mondo joote olernegi tiend weche ma Yesu nopuonjo kod gik ma notimo, kendo ne girito mondo joote omed chiwo ler e wi ndiko ma ne wuoyo e wi Yesu. *Tich 2:22-36.

9 Joote nokawo mapek ting’ margi mar pidho rombe Yesu. Kuom ranyisi, ne ane kaka ne giloyo wach moro makore tek ma ne nyalo kelo pogruok e kanyakla ma ne pod nyienno. Gimiwuoro en ni wachno notudore gi chiemo—chiemb ringruok. Kane ipogo chiemo pile ka pile, mond liete ma Jo-Grik ne ibuono, to mond liete ma Jo-Hibrania ne iloso maber. Joote noloyo nade wach ma kore tekno? “Joote apar gariyogo” noyiero chwo abiriyo ma ne nigi lony maber mondo ota ‘tich’ ma ne ochunoni, ma en pogo chiemo. Jootego, ma thothgi nopogo oganda chiemo kinde ma Yesu ne pidho ji e yor hono, ne neno ni gima duong’ ma ne dwarore ahinya kuomgi ne en pidho ji chiemb chuny. Omiyo, ne gichiwore chuth ne tij “puonjo wach.”—Tich 6:1-6.

10 E higa mar 49 E.N., ne nitie bura maduong’ ma ne oting’o joote ma ne pod ngima kaachiel gi jodongo moko molony ma ne konyogi e tijno. (Som Tich Joote 15:1, 2.) ‘Jootego gi jodongo’ ma ne ni Jerusalem ema ne tiyo kaka bura maduong’. Ka en Wi kanyakla, Kristo notiyo gi kweth matinno moting’o chwo molony mondo girie puonj moko ma ne chando ji, kendo gita tij lendo kod puonjo ji wach maber mar Pinyruoth.—Tich 15:6-29; 21:17-19; Kol. 1:18.

11 Be Jehova nogwedho chenro ma Wuode notiyogo e pidho joge e kinde Jokristo mokwongo? Ee nogwedho! Ang’o momiyo wanyalo bedo gadier ni ne en kamano? Bug Tich Joote nyisowa kama: “Ka ne giwuotho e mier, ne gichiwonigi chik ma joote gi jodongo man Jerusalem  nochiko mondo gimaki. Omiyo kanise nogurore matek e yie, kendo kwan ji ne medore mang’eny pile.” (Tich 16:4, 5) Ne ni kanyaklago nobedo gi nyak nikech ne giriwo lwedo bura maduong’ ma ne ni Jerusalem. Donge mano nyiso maler ni Jehova ne ogwedho chenro ma Wuode notiyogo e pidho kanyaklago? Ber mondo wang’e ni dongruok e wach Nyasaye bedoe mana ka Jehova ogwedho kanyakla.—Nge. 10:22; 1 Kor. 3:6, 7.

 12 Nyaka chop kanyo, waseneno ni Yesu noluwo chenro moro sama ne opidho jolupne: notiyo gi joma nok e pidho ji mang’eny. Chenro ma noketono nonenore ayanga. Ka gadier, bedoe mar joote Yesu kaka jokanyo mokwongo mag bura maduong’no, ne nyiso maler ni Nyasaye oyie gi chenrono. Tich Joote 5:12. * wacho kama: “Kendo ranyisi mathoth gi honni ne otim e dier ji gi luet joote.” Omiyo, ne onge tiende mondo jogo ma nobedo Jokristo ochak parore ni ‘En ng’ano kuom adier ma Kristo tiyogo e pidho rombene?’ Kata kamano ka nochopo giko mag higini mia achiel, chal mar gik moko nolokore.

E kinde Jokristo mokwongo, joma Yesu ne tiyogo e chiwo chiemb chuny ne kanyakla ne nenore ayanga (Ne paragraf mar 12)

KINDE MA OGOLO NE THOTH MOLOYO NGANO

13 Yesu nokoro ni ng’anyo ne dhi timore ei kanyakla mar Jokristo. Par ni e ngero mare mar ngano gi ogolo, Yesu nokoro ni ogolo (Jokristo mag miriambo) ne dhi bedo mang’eny moloyo ngano (Jokristo mowal). Nowacho ni grube ariyogo ne idhi we mondo gidong kanyachiel nyaka kinde keyo, ma ne dhi timore e “giko mar ndalo.” (Math. 13:24-30, 36-43) Ok nobudho kapok weche ma Yesu nowacho ochako timore. *

14 Tim ng’anyo nochakore e kinde Jokristo mokwongo, mak mana ni, joote Yesu ne ‘sindo’ timno mondo kik puonj mag miriambo onya e kanyaklago. (2 Thes. 2:3, 6, 7) Kata kamano, bang’ ka jaote mogik osetho, ng’anyono nochakore kendo onya kuom higini miche mang’eny. E kindego, ogolo nobedo mang’eny miwuoro to ngano ne nok e igi. Ne onge chenro moyiedhi mar pidho ji chiemb chuny kaka dwarore. Kata kamano, mano ne dhi lokore. To penjo en niya: Ne odhi lokore karang’o?

NG’ANO MA NE DHI PIDHO JI E KINDE KEYO?

15 Kaka thuolo ma ne ochiw mondo ngano kod ogolo odong kanyachiel ne dhi ka rumo, ji nochako bedo gi gombo mar ng’eyo adiera mag Muma e yo matut. Par ni e higini mag 1870, grup moro matin mar joma ne manyo adiera, nochokore ma giloso klase mag puonjruok Muma maok giriwore gi ogolo—tiende ni Jokristo mag miriambo, ma ne nie kanise maluongore ni Jokristo. Ka gin gi paro makare koda chuny mobolore, grup matinno ma ne luongore ni Jopuonjre Muma, notimo nonro adimba e Ndiko kendo ne gilamo Nyasaye mondo okonygi.—Math. 11:25.

16 Kinda ma Jopuonjre Muma notimono, nokelonegi nyak maber. Jopuonjrego noelo e lela puonj mag miriambo, kendo lando adiera mag Muma, ka gigoyo kendo pogo buge malero Muma nyaka kuonde maboyo. Tich ma ne gitiyono nomulo chuny jo mang’eny ma noyudo manyo adiera mag wach Nyasaye. Penjo mwanyalo penjore en niya: Be Jopuonjre  Muma e higini machon kapok higa 1914 ochopo, ema ne gin joma Kristo ne tiyogo e pidho rombene? Ooyo. Mago ne gin higini ma ogolo gi ngano pod ne dongo, kendo chenro mar chiwo chiemb chuny ne pod onge malong’o. Kinde ne pok ochopo mar pogo Jokristo mag miriambo ma gin ogolo, kod Jokristo madier ma gin ngano.

17 Mana kaka ne wapuonjore e sula mokalo, kinde keyo nochakore e higa mar 1914. E higano, moko kuom gik madongo ma nokor nochako timore. Yesu noket obed Ruoth, kendo ndalo giko ne ochakore. (Fwe. 11:15) Chakre higa 1914 nyaka e chak higa mar 1919, Yesu kaachiel gi Wuon mare nobiro e hekalu mar roho mondo ginon kendo gipwodhe. * (Mal. 3:1-4) Kae to, ka nochopo higa 1919, tij choko ngano nochakore. Be mano e kinde makoro nowinjore Kristo oyier jogo ma ne odhi tiyogo e pogo chiemb chuny? Ee, en kamano!

18 E wechene ma nokoro e wi ndalo giko, Yesu nowacho ni ne odhi keto chenro ma ne odhi tiyogo e chiwo “chiemo e kinde makare.” (Math. 24:45-47) Ne odhi tiyo gi chenro mane? Mana kaka notimo e kinde Jokristo mokwongo, Yesu pod ne dhi tiyo mana gi joma nok e pidho ji mang’eny. Kata kamano, kaka ndalo mag giko ne medo dhi nyime, penjo maduong’ ne dhi bedo niya, Jo manokgo ne dhi bedo jomage? Penjono kaachiel gi penjo mamoko e wi weche ma Yesu nokoro, ibiro wuo kuomgi e sula maluwo.

 

^ par. 3 E kinde moro machielo, kane Yesu opidho ji e yor hono, chwo 4,000 kaok okwan mon gi nyithindo, noketo chiemo e lwet ‘jopuonjrene, mi jopuonjrene nomiyo oganda.’—Math. 15:32-38.

^ par. 7 E kinde Petro, “rombe” matindo duto ma ne idhi pidhi ne nigi geno mar dhi e polo.

^ par. 8 Bedo ni joma ne pod nyien e adiera “nosiko e puonj joote” nyiso ni jootego ne puonjo maok gibare. Moko kuom gik ma joote ne puonjo yudore e Muma e Ndiko mag dho-Grik.

^ par. 12 Kata obedo ni jomamoko mopogore gi joote ne yudo mich mag roho e yor hono, nenore ni thothne joote ema ne miyogi michgo kata ne giyudo michgo ka gin gi joote.—Tich 8:14-18; 10:44, 45.

^ par. 13 Weche mag jaote Paulo e Tich Joote 20:29, 30 nonyiso ni kanyakla ne idhi monj e yore ariyo. Mokwongo, Jokristo mag miriambo (“ogolo”) ne dhi ‘donjo e dier’ Jokristo madier kendo duwo puonj madier. Mar ariyo, monj machielo ne dhi wuok ‘kuomgi giwegi,’ tiende ni Jokristo madier ne dhi ng’anyo ma we adiera nikech “puonjo weche ma ketho adiera.”

^ par. 17 Ne sula kama wacho ni ‘Neuru, An Kodu Ndalo Duto,mayudore e ite mar 11, paragraf mar 6.