Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 35

Eudifo lokOmhunda olo li shiivike nawa

Eudifo lokOmhunda olo li shiivike nawa

MATEUS 5:1–7:29 LUKAS 6:17-49

  • EUDIFO LOKOMHUNDA

Otashi dulika Jesus a li a loloka eshi a kala ta ilikana oufiku aushe nosho yo eshi a hoolola ovahongwa 12 va ninge ovayapostoli vaye. Nonande osha li efimbo lomutenya, natango okwa li e na ouladi nehalo okukwafela ovanhu. Naasho okwe shi ninga kombinga yokeemhunda muGalilea, odo tashi dulika da li popepi naapo a li ha longele muKapernaum.

Eemhunga dovanhu oda li de uya kuye da dja koitukulwa yokokule. Vamwe ova li va dja kolukadi, kuJerusalem, muJudea, komunghulofuta wodoolopa yaTirus nokouningininolundume waSidon. Omolwashike va li tava kongo Jesus? Ova li va hala “okupwilikina nokuvelulwa kuye.” Naasho osho sha li sha ningwa, ova li “va velulwa” kuJesus. Diladila koinima aishe oyo Jesus a ninga! Aveshe ovo va li tava vele ova li va velulwa. Jesus okwa li yo a udifila ovo “va li tava hepekwa keemhepo da nyata,” ovanhu ovo va li tava pangelwa kovaengeli ovakolokoshi vaSatana. — Lukas 6:17-19.

Jesus okwa li a ya poima palalakana kombinga yokeemhunda, neemhunga dovanhu oko da li da ongala. Ovahongwa vaye, unene tuu ovayapostoli vaye 12, otashi dulika va li omutumba popepi naye. Aveshe ova li va halelela okuuda komuhongi oo a li ta longo oilonganghono. Eudifo olo Jesus a li a yandja ola li tali ka kwafela ovapwilikini va dule okumona mo ouwa. Okudja po, ovanhu vahapu ova li va mona mo ouwa. Nafye ohatu dulu okumona mo ouwa omolwoshili oyo ya yandjwa i shii okuudiwa ko noya yela nawa. Jesus okwa li a popya oinima oyo ovanhu va li ve shii nawa noipu okuudiwa ko. Osho osha ningifa ovanhu aveshe ovo va hala onghalamwenyo i li xwepo, monghedi oyo Kalunga a hokwa, va ude ko ashishe osho Jesus a li ta popi. Oshike sha ningifa eudifo laJesus lokomhunda li kale la fimana?

OOLYELYE VA HAFA SHILI?

Keshe umwe okwa hala okukala a hafa. Molwaashi Jesus oku shii kutya ovanhu ova hala okukala va hafa, okwa ninga etwalemo opo a yelife kutya oolyelye va hafa shili. Diladila kunghee osho sha li sha pendula ohokwe yovapwilikini vaye. Ashike otashi dulika pa li pe na oinima oyo ye va limbililika.

Okwa ti: “Ovo ve shii kutya ova pumbwa ewiliko laKalunga otava kala va hafa, osheshi Ouhamba womeulu owavo. Ovo va nyika oluhodi otava kala va hafa, osheshi otava ka hekelekwa. . . . Ovo va fya ondjala nenota louyuki otava kala va hafa, osheshi otava ka kutifwa. . . . Ovo tava hepekelwa ouyuki otava kala va hafa, osheshi Ouhamba womeulu owavo. Nonande ovanhu otave mu sheke, tave mu hepeke . . . omolwange, otamu kala mwa hafa. Hafeni nokunyakukwa.” — Mateus 5:3-12.

Jesus okwa li a hala kutya ngahelipi eshi a ti ovo va “hafa”? Ka li ta popi kehafo lopokafimbo olo tashi dulika umwe a kale e na. Ehafo lashili oli na eityo lomoule. Ola kwatela mo okukala wa wanenwa, wa mbilipalelwa monghalamwenyo.

Jesus okwa ti ovo ve shii kutya ova pumbwa ewiliko laKalunga, ovo va nyika oluhodi omolwomatimba avo nova shiiva Kalunga noku mu longela ovo va hafa shili. Nonande ove tondike ile otava patanekwa omolwokulonga ehalo laKalunga, ova hafa molwaashi ove shi shii kutya otave mu hafifa nonokutya ote ke va pa ondjabi yomwenyo waalushe.

Ovanhu ohava diladila kutya okukala noinima yopamaliko nokulalakanena omalihafifo osho tashi eta ehafo. Ashike Jesus hasho a ti ngaho. Jesus okwa popya osho sha ningifa ovapwilikini vaye va diladile, eshi a ti: “Woo nye ovo mwa punapala, osheshi omwa hekelekwa nale sha wana. Woo nye ovo mwa kuta paife, osheshi otamu ka fya ondjala. Woo nye ovo tamu yolo paife, osheshi otamu ka nyika oluhodi nokulila. Woo nye ngeenge tamu popilwa mouwa kovanhu aveshe, osheshi ooxekulululwa navo osho va li va ningila ovaprofeti ovanaipupulu.” — Lukas 6:24-26.

Omolwashike okukala noupuna, okulalakanena omalihafifo nosho yo okutumbalekwa kovanhu haku eta omaupyakadi? Omolwaashi ngeenge umwe okwa kala a lenga oinima oyo, otashi dulika a efe po okulongela Kalunga oo e li odjo yehafo lashili. Jesus ka li ta ti okukala omufyoona ile wa fya ondjala osho tashi eta ehafo. Ndele luhapu ovafyoona ovo hava tambula ko omahongo aJesus nokumona omanangekonoupuna ngaashi ehafo lashili.

E na momadiladilo ovahongwa vaye, Jesus okwa ti: “Onye omongwa wedu.” (Mateus 5:13) Oshoshili kutya ka li ta popi omongwa wo venevene. Ponhele yaasho, omongwa ohau amene oinima iha ole. Omongwa muhapu owa li hau kalekwa popepi noaltari, kotembeli yaKalunga, nowa li hau longifwa okufinga omayambo. Nowa li yoo hau longifwa opo ku kelelwe oinima iha nyonauke ile iha ole. (Levitikus 2:13; Hesekiel 43:23, 24) Ovahongwa vaJesus ovo “omongwa wedu,” kokutya ohava kwafele vamwe vaha ole pamhepo pafaneko. Oshoshili kutya etumwalaka lavo otali dulu okuxupifa eemwenyo daaveshe ovo tave li tambula ko.

Jesus okwa lombwela yo ovahongwa vaye a ti: “Onye ouyelele wounyuni.” Olamba ihai tulwa koshi yoshimbale, ndele ohai tulwa koshikwatelwalamba opo i dule okuminikila. Okwe va ladipika a ti: “Ouyelele weni nau minikile ovanhu opo va mone oilonga yeni iwa nova hambelele Xo yeni womeulu.” — Mateus 5:14-16.

OKWA KWAFELA OVAHONGWA VAYE VA UDE KO OMIFIKAMHANGO

Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda ova li va tala ko Jesus e li omunyoni wOmhango yaKalunga nova li va kendabala oku mu dipaa. Ndele Jesus okwa popya a ti: “Inamu diladila kutya onde uya okuxulifa po Omhango ile eendjovo dovaprofeti. Inandi uya oku di xulifa po, ndele oku di wanifa.” — Mateus 5:17.

Jesus okwa li a lenga Eemhango daKalunga nokwa ladipika aveshe va ninge sha faafana. Paulelalela okwa li ta ti: “Keshe tuu ou ta tauluka shimwe shomoipango ei inini ndele ta hongo vakwao va ninge sha faafana ina wana okuya mOuhamba womeulu.” Okwa li a hala kutya omunhu a tya ngaho ita ka ya mo nandenande mOuhamba waKalunga. Okwa weda ko vali a ti: “Ashike keshe ou te i wanifa po, ndele te i hongo vakwao okwa wana okuya mOuhamba womeulu.” — Mateus 5:19.

Jesus okwa li nokuli a tokola oikala oyo hai ningifa omunhu a nyone Omhango yaKalunga. Konima eshi a didilika omhango oyo tai ti “ino dipaa,” okwa weda ko vali a ti: “Keshe ou ta kala a handukila omumwaxe ota ka twalwa komhangu, naau ta ula omumwaxe eendjovo dii ota twalwa kOmhangu yoPombada.” (Mateus 5:21, 22) Okukala wa handukila omunhu mukweni, otashi dulu nokuli oku ku ningifa u mu dipae. Nomolwaasho Jesus a yelifa eenghatu odo umwe e na okukatuka opo a pange ombili naumwe, eshi a ti: “Ngeenge to twala oshali yoye koaltari, ndele oko wa dimbulukila kutya ope na sha pokati keni nomumwaxo, fiya ko oshali yoye koaltari ndele to i mu ka paafane tete ombili nomumwaxo, opo nee to aluka u uye u yandje oshali yoye.” — Mateus 5:23, 24.

MOmhango omu na oshipango osho shi li omhinge noluhaelo. Jesus okwa popya a ti: “Omwa uda kwa tiwa: ‘Ino nyona ohombo.’ Ndele ame ohandi mu lombwele kutya keshe ou ha tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela nale momutima waye.” (Mateus 5:27, 28) Jesus ka li ashike ta popi kombinga yomadiladilo a nyata oo taa dulu oku hanga omunhu pefimbo opo, ndele okwa li ta popi nghee sha nyika oshiponga kuumwe okukala ta “tale omukainhu nokahalu.” Ngeenge owa twikile oku mu tala, otashi dulu oku ku etela omahalo opamilele. Nongeenge opa holoka omhito, otashi dulu shi ku ningife u ye moluhaelo. Ongahelipi omunhu ta dulu okuhenuka oshinima sha tya ngaho? Okwa pumbwa okukatuka eenghatu da kwata moiti. Jesus okwa ti: “Hano ngeenge eisho loye lokolulyo otali ku hongaula, li kolola mo ndele to li ekeleshi. . . . Ngeenge eke loye lokolulyo otali ku hongaula, li teta ko ndele to li ekeleshi.” — Mateus 5:29, 30.

Opo ovanhu vamwe va xupife eemwenyo davo, ova li ve lilongekida okuyamba po oshilyo shimwe sholutu osho sha kwatwa komukifi. Jesus okwa ti kutya osha fimanenena oku “ekelashi” keshe shimwe, kutya nee oshosho sha fimana ngaashi eisho ile eke, opo tu henuke omadiladilo a nyata nosho yo oilanduliko yeenghatu da tya ngaho. Jesus okwa ti: “Oshixwepo okukanifa oshilyo shoye shimwe sholutu shi dulife olutu loye alishe tali ekelwa muGehenna,” (onhele yokuxwikila oimbodi oyo ya li kondje yaJerusalem), osho tashi ulike kehanauno laalushe.

Natango Jesus okwa yandja omayele anghee tu na okuungaunga novanhu ovo have tu etele oshiponga noku tu udifa nai. Okwa ti: “Ngeenge ope na ou te ku shindi, ino mu lwifa, naau te ku denge kolupanda lokolulyo mu pa yo likwao.” (Mateus 5:39) Osho inashi hala kutya katu na okuliamena ngeenge twa ponokelwa ile omaukwaneumbo etu. Jesus okwa popya okudengwa kolupanda, oko ihaku ningwa nelalakano lokuyahameka umwe ile okudipaa, ndele okufifa umwe ohoni. Okwa li ta ti ngeenge umwe ota kendabala oku ku shinda opo a etifa po olwoodi ile eenhamanana, kutya nee oku ku denga kolupanda ile oku ku ula eendjovo dii, ino mu shunifila.

Omayele oo oku li metwokumwe nomhango yaKalunga i na sha nokuhola vakwetu. Opo nee Jesus okwa yandja omayele kovapwilikini vaye a ti: “Kaleni mu hole ovatondi veni nokwiilikanena ovo have mu hepeke.” Okwa yandja etomheno la femba kutya omolwashike, a ti: “Opo mu ulike shili kutya nye ovana vaXo yeni womeulu, osheshi etango laye ohe li pitifile ovo hava longo owii naavo hava longo ouwa.” — Mateus 5:44, 45.

Jesus okwe shi ngonga mo nawa meudifo laye, eshi a ti: “Kaleni hano mwa wanenena, ngaashi Xo yeni womeulu a wanenena.” (Mateus 5:48) Ka li a hala okutya ovanhu ove na okukala va wanenena filufilu. Ashike ngeenge otwa hopaenene Kalunga ohatu dulu okukala tu hole nokuli novatondi vetu. Okwe shi popya vali monghedi imwe, a ti: “Kaleni mu na onghenda ngaashi Xo omunanghenda.” — Lukas 6:36.

OKWIILIKANA NOSHO YO OKULINEEKELA MUKALUNGA

Eshi Jesus a twikila neudifo laye, okwa ladipika ovapwilikini vaye a ti: “Kaleni mwa lungama opo muha kale tamu limonikifa kovanhu kutya omuvayuki.” Okwa tokola yo ovo ha ve liulike kutya ovayuki, a ti: “Ngeenge to yandje oikwafa, ino shika enghuma tete ngaashi ovanaihelele hava ningi.” (Mateus 6:1, 2) Oshi li xwepo okuyandja oikwafa meholeko.

Okwa weda ko a ti: “Ngeenge tamu ilikana, inamu ninga ngaashi ovanaihelele, osheshi ove hole okwiilikana ve li ofika meeshinagoga nopomashakeneno eendjila opo va monike kovanhu.” Ponhele yaasho, okwa ti: “Ngeenge to ilikana, inda monduda yoye ndele to idile omuvelo, opo nee to ilikana kuXo womeulu.” (Mateus 6:5, 6) Jesus ka li e li omhinge nomailikano omoipafi, molwaashi naye osho a li ha ningi. Ndele okwa li a tokola omailikano oo haa ilikanwa nelalakano lokufuula vamwe ile loku va ningifa va pandulwe.

Okwa li a yandja omayele keemhunga dovanhu a ti: “Ngeenge to ilikana, ino endulula oinima ya faafana ngaashi ovanhu vomoiwana imwe hava ningi.” (Mateus 6:7) Jesus ka li a hala kutya okwiilikana to endulula oshinima sha faafana osha puka. Ashike okwa li a tokola okulongifa omautumbulilo oo a kopelwa a “faafana,” nokwiilikana onga onghedindjikilile. Okwa yandja oshihopaenenwa sheilikano olo la kwatela mo oinima iheyali. Itatu yotete oya ulika eenghonopangelo daKalunga dokupangela nosho yo omalalakano aye, oyo kutya edina laye nali yapulwe, Ouhamba waye nau uye nonokutya ehalo laye nali wanifwe. Konima yoinima oyo, ohatu pula eemhumbwe detu dakeshe efiku, omatimba etu a dimwe po nosho yo okupula tuha yelekwe nomayeleko e dule eenghono detu noku tu xupifa komunawii.

Oiniwe yetu oi na okukala ya fimana shi fike peni kufye? Jesus okwa li a ladipika eemhunga dovanhu a ti: “Ino liongelela omamona kombada yedu, oko eenhwishi nolushu hali nyonauna, naako eembudi hadi teya nokuvaka.” Kae fi tuu omayele opandunge oo! Oinima yopamaliko otai dulu okuhanauka po diva, nokukala tu i na otashi dulu okunyona po ekwatafano letu naKalunga. Jesus okwa weda ko a ti: “Liongelela omamona meulu.” Ohatu dulu okuninga ngaho mokupitifa komesho okulongela Kalunga monghalamwenyo yetu. Kape oo taa dulu oku tu kufa omufika wetu muwa naKalunga nosho yo ondjabi yomwenyo waalushe. Naasho otashi tu kumwe neendjovo daJesus odo tadi ti: “Oko ku na emona loye oko yo ku na omutima woye.” — Mateus 6:19-21.

Opo a divilike oshitwa osho, okwa yandja efaneko a ti: “Eisho olo ouyelele wolutu. Ngeenge eisho loye ola tala koshinima shimwe ashike, olutu loye alishe otali ka kala mouyelele. Ndele ngeenge eisho loye otali tale koinima ii, olutu loye alishe otali ka kala momilaulu.” (Mateus 6:22, 23) Ngeenge eisho letu lopafaneko otali longo nawa, oli li ngaashi olamba tai minikile olutu letu. Opo tu kale ngaho, eisho letu oli na okuyandja elitulemo koshinima shimwe, nongeenge hasho otashi dulika tu ka ninge omapuko monghalamwenyo yetu. Ngeenge owa yandje elitulemo koinima yopamaliko ponhele yokulongela Kalunga, kungaho, “olutu loye alishe otali ka kala momilaulu” ile u ninge oinima oyo ii.

Jesus okwa yandja vali oshihopaenenwa sha tongomana, a ti: “Kape na ou ta dulu okulongela oovene vavali, osheshi ota tondo umwe ndele ta kala e hole mukwao, ile ta kanyatele kuumwe ndele ta dini mukwao. Itamu dulu okulongela Kalunga ndele nemona.” — Mateus 6:24.

Vamwe eshi va uda osho Jesus a li a popya, otashi dulika va li tave lipula nanghee ve na okutala ko oinima yavo yopamaliko. Jesus okwa li e va shilipaleka kutya inava pumbwa okukala ve na oshisho shasha ngeenge ova pitifa komesho okulongela Kalunga. “Taleni nokukonenena eedila dokeulu; ihadi kunu, ihadi teya noihadi tuvikile momaanda, ndele Xo yeni womeulu ohe di palula.” — Mateus 6:26.

Ongahelipi shi na sha neengala domoixwa odo hadi kala keemhunda? Jesus okwa ti “nokuli naSalomo moshinge shaye ashishe ka djalele ngaashi imwe yomudo.” Osho otashi ulike shike? “Ngeenge Kalunga oha dike oimeno yomoixwa oyo i li po ashike nena ndele mongula oya ekelwa mediko, mbela ite ke mu dika?” (Mateus 6:29, 30) Okwa weda ko omayele opandunge a ti: “Inamu kala mu na oshisho, mu tye, ‘Ohatu li shike?’ ile, ‘Ohatu nu shike?’ ile, ‘Ohatu djala shike?’ . . . Ndele Xo yeni womeulu oku shii kutya omwa pumbwa oinima aishe oyo. Hano kaleni tamu kongo tete Ouhamba nouyuki waye, noinima aishe ikwao otamu ke i wedelwa ko.” — Mateus 6:31-33.

NGHEE HATU DULU OKU KA MONA OMWENYO

Ovayapostoli nosho yo ovanamitimadiwa vamwe ova li va hala mondjila oyo tai hafifa Kalunga, ashike osho kasha li shipu kuvo. Ovafarisai vahapu ova li ovakwanyanya nohava tokola vamwe shihe li pauyuki. Onghee Jesus okwa londwela ovapwilikini vaye a ti: “Inamu tokola vakweni, opo muha tokolwe; etokolo olo tamu va tokolifa olo tamu ka tokolifwa.” — Mateus 7:1, 2.

Osha nyika oshiponga okulandula oinima oyo Ovafarisai tava ningi, ngaashi Jesus e shi faneka, eshi a ti: “Omupofi ota dulu ngoo okukwata omupofi mukwao komhango? Aveshe mbela itava ka wila melambo?” Ovapwilikini vaJesus ova li ve na okutala ko ngahelipi vamwe? Kave na okutala ko vamwe nai, molwaashi otashi ka kala enyono la kwata moiti. Okwa pula a ti: “Oto dulu ngahelipi okulombwela omumwaxo kutya, ‘Omumwatate, handi uya ndi kufe mo okambodi meisho loye,’ ofimbo ove uhe wete endangalati meisho loye? Omunaihelele ove! Kufa mo tete endangalati olo li li meisho loye, opo u mone nawa nghee to dulu okukufa mo okambodi meisho lomumwaxo.” — Lukas 6:39-42.

Osho inashi hala kutya ovahongwa kave na okutokola nandenande. Jesus okwe va ladipika a ti: “Osho shiyapuki inamu shi yandja keembwa, noilanda yeni inamu i yandja koingulu.” (Mateus 7:6) Oshili oyo i li mEendjovo daKalunga oi na ondilo, ngaashi ashike oilanda yopafaneko. Ngeenge ope na ovanhu ovo have lihumbata va fa oinamwenyo nokuha ulika olupandu omolwoshili oyo i na ondilo, ovahongwa ove na oku va efa noku ka konga ovo ve na ohokwe.

Shi na sha noshikundafanwa sheilikano, Jesus okwa yelifa kutya osha fimana okutwikila okwiilikana. Okwa ti: “Kaleni hamu indile, opo nee otamu pewa.” Kalunga okwe lilongekida okunyamukula omailikano, ngaashi Jesus e shi divilika mokupula ta ti: “Olyelye womunye ngeenge omona te mu indile omungome, te ke mu pa emanya? . . . Hano ngeenge nye ovalunde, ndele omu shii okupa ovana veni oinima iwa, Xo yeni womeulu ita ka yandja tuu oinima iwa kwaavo tave mu indile!” — Mateus 7:7-11.

Jesus okwa tula po omhango oyo i shiivike nawa i na sha nanghee tu na okuungaunga navamwe: “Ndele keshe osho mwa hala ovanhu ve mu ningile, osho mu va ningila yo.” Atusheni otwa pumbwa okukaleka omhango oyo momadiladilo noku i tula moilonga ngeenge hatu ungaunga navamwe. Nonande okuninga ngaho otashi dulu okukala eshongo, Jesus okwa yandja omayele a ti: “Piteni moshivelo sha finana, osheshi oshivelo shinene nondjila ya mbwalangadja otai twala mehanauno, naava tava ende mo ovahapu; ofimbo oshivelo shinini nondjila ya finana otai twala komwenyo waalushe, naava tave i mono ovanini.” — Mateus 7:12-14.

Ope na ovo tava kendabala okwaamuna ko ovahongwa kondjila oyo tai twala komwenyo waalushe, ashike Jesus okwe va londwela a ti: “Lungameni ovaprofeti ovanaipupulu ovo have uya kunye ve li moikafa yeedi, ndele meni lavo omambungu haa lyana.” (Mateus 7:15) Jesus okwa ti omiti diwa naado dii ohadi limonikila koiimati yado. Osho osha faafana novanhu. Nokungaho ohatu dulu okudidilika mo ovaprofeti ovanaipupulu mokutala komahongo avo nokeenghatu davo. Ashike Jesus ka li ta ti kutya osho omunhu ha popi osho tashi mu ningi omuhongwa, ndele oshosho ha ningi. Ovanhu vamwe ohava ti kutya Jesus Omwene wavo, ashike ongahelipi ngeenge ihava longo ehalo laKalunga? Jesus okwa ti: “Ohandi ke va lombwela kutya: ‘Kandi mu shii nandenande! Djei po pwaame, ovalongi vowii nye!’” — Mateus 7:23.

Pexulilo leudifo laye, okwe va lombwela a ti: “Keshe . . . ou ta udu eendjovo edi dange ndele te di wanifa, ota ka kala ngaashi omulumenhu omunaendunge oo a tungila eumbo laye kemanya. Ndele odula oya loka neenghono, nefundja ole uya, nomhepo inene oya pepa noye lidenga meumbo olo, ndele inali teka po molwaashi ola tungilwa kemanya.” (Mateus 7:24, 25) Omolwashike eumbo inali hanaunwa po? Omolwaashi omulumenhu okwa “tungila eumbo laye kemanya nokwe li fela ekanghameno la ya moule.” (Lukas 6:48) Osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuuda eendjovo daJesus. Natu kale twa hala oku “di wanifa.”

Ongahelipi shi na sha naao ta “udu eendjovo edi dange ndele ite di wanifa”? Ota ka kala “ngaashi omulumenhu ehe neendunge oo a tungila eumbo laye pehenge.” (Mateus 7:26) Odula, oikungulu nosho yo omhepo otai dulu okuteya po eumbo.

Eengudu dovanhu oda li da kuminwa onghedi yaJesus yokuhonga peudifo laye. Okwa li he shi ningi ngaashi omunhu e na eenghonopangelo ndele hangaashi ovawiliki vomalongelokalunga. Otashi dulika vahapu ovo va li tava pwilikine kuye va ninga ovashikuli vaye.