Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mbela oho ‘diinine ngoo ounongo tau longo’?

Mbela oho ‘diinine ngoo ounongo tau longo’?

Natu hovele nehokololo olo la shiivika nawa apeshe, lomumati ohepele oo hadi komukunda. Vamwe ohava diladila kutya oku na omadiladilo haa ende kashona, novanhu vomodoolopa ova li have mu yolo. Ngeenge ovaenda ve uya po, ovanhu vamwe vomomukunda ohave mu shindi ngee e li nookaume kaye. Ova li hava kufa oimaliwa ivali ikukutu, eshi sha kula oshoshisiliveli, naashi shinini oshoshingoli osho shi na ongushu i dule lwomapa avali osho shoshisiliveli. Ova li have mu lombwele tava ti: “Hoolola po eshi wa hala.” Okamati oka li haka hoolola po oshimaliwa eshi shoshisiliveli ndele taka faduka po.

Efiku limwe, omweenda umwe okwa pula okamati oko a ti: “Ou shi ngoo kutya oshimaliwa eshi shoshingoli oshi na ongushu i dule lwomapa avali pwaashi shoshisiliveli?” Okamati oke limemesha ndele taka ti: “Heeno ondi shi shii.” Omweenda okwe ka pula vali ta ti: “Ndele omolwashike ho hoolola po oshimaliwa eshi shoshisiliveli? Ngeenge owa kufa po eshi shoshingoli, oto ka kala u na oimaliwa i dule pwaayo yoshisiliveli.” Okamati oka nyamukula taka ti: “Ashike ngeenge onda kufa po eshi shoshingoli, ovanhu itava ka twikila vali okudana naame. Mbela ou shii kutya onda ongela oimaliwa ingapi yoshisiliveli?” Okamati oko oka ulika oukwatya oo ovakulunhu tava dulu okumona ouwa muo, ounongo tau longo.

Ombiibeli oya ti: “Diinina [ounongo tau longo neendunge dokuyoolola, NW], opo nee ho ende nawa nondjila yoye, ndele ito likwayula omhadi yoye.” (Omayel. 3:21, 23) Okukala tu shii kutya ‘ounongo tau longo’ oshike, nanghee hatu dulu oku u tula moilonga, oshi li eameno kufye. Ohashi tu kwafele tuha punduke nokukaleka “omhadi” yetu yopafaneko ya kola.

OUNONGO TAU LONGO OSHIKE?

Ounongo tau longo owa yooloka ko filufilu keshiivo nokeudeko. Omunhu ou e na eshiivo oha kala e na ouyelele ile oumbangi. Ou e na eudeko oha kala e wete nghee omaumbangi a yooloka fana haa kala a pambafana. Ofimbo omunhu oo e na ounongo oha tula kumwe eshiivo neudeko ndele te i tula moilonga.

Pashihopaenenwa, otashi dulika omunhu a hovele okulesha nokuuda ko diva embo Ombibeli otai hongo lela shike? Pefimbo lekonakonombiibeli laye, otashi dulika a kale ha nyamukula mondjila. Otashi dulika a hovele okukala ha kala pokwoongala nokukala ha yandje omatyekosha taa ti sha. Oinima aishe oyo otai ulike kutya ota ningi exumokomesho lopamhepo, ndele mbela osho osha hala kutya oku na ounongo? Haalushe ha kala e na ounongo. Otashi dulika ashike a kale ha diladila ta endelele. Ashike ngeenge okwa tula moilonga oshili oyo te lihongo, ta longifa eshiivo neudeko, ota ka enda ta ningi omunaendunge. Ngeenge omatokolo aye otaa pondola notaa ulike kutya oha diladila komesho yefimbo, otashi ka yandja oumbangi wa yela kutya okwa kulika ounongo.

MuMateus 7:24-27 omu na efaneko laJesus li na sha novalumenhu vavali ovo va li va tunga omaumbo. Omulumenhu umwe okwa li “omunaendunge.” Molwaashi okwa li a diladila komesho yefimbo kutya oshike tashi dulika shika ningwe po, okwa li a tungila eumbo laye kemanya. Okwa li a dula okumona kokule ndele ta longifa ounongo. Ine li popila kutya oshi na ombilixa nokashi na oilonga ihapu okutungila eumbo laye mehenge. Okwa li a diladila kombinga yoilanduliko tai kalele yokutungila mehenge. Eshi oshikungulu she ke uya, eumbo laye ola li la amenwa. Lipula kutya, Ongahelipi hatu dulu okumona nokudiinina ounongo tau longo oo u na ondilo?

ONGAHELIPI HATU DULU OKUMONA OUNONGO TAU LONGO?

Shotete, Mika 6:9 okwa popya kutya, ovo vena ounongo tau longo ‘otava tila edina laKalunga.’ Okutila edina laJehova okwa kwatela mo oku mu fimaneka. Osho otashi ti okukala tu na eudeko lomoule kutya edina laye ola hala okutya shike mwa kwatelwa yo omifikamhango daye. Opo u kale wa fimaneka omunhu wonhumba, owa pumbwa okushiiva onghedi yaye yokudiladila. Opo nee oto dulu okukala we mu lineekela, nokushikula oshihopaenenwa shaye shiwa. Ngeenge ohatu lipula nanghee tashi dulu oku kuma ekwatafano letu naJehova nokukala hatu ningi omatokolo e likolelela komifikamhango daye, kungaho ohatu ka mona ounongo.

Oshitivali, Omayeletumbulo 18:1 otaa ti: “Ou te litukula, ota kongo omahalo aye mwene. Neenghono adishe ta kondjifa osho shi neendunge.” Ngeenge inatu kotoka, ohatu dulu okulitukula ko kuJehova nokoshiwana shaye. Opo tu henuke onghalo oyo, otwa pumbwa okukala hatu endafana naavo hava tila edina laKalunga nohava fimaneke omifikamhango daye. Otwa pumbwa okukala hatu kala pOlupale lOuhamba nokweendafana neongalo lopaKriste pandjikilile. Ngeenge tu li pokwoongala otwa pumbwa okupatulula omadiladilo nomitima detu nokutula moilonga osho hatu udu pokwoongala.

Kakele kaasho, ngeenge otwa kala hatu mbubulile Jehova omitima detu meilikano, ohatu ka ehena popi elela naye. (Omayel. 3:5, 6) Ngeenge hatu patulula omadiladilo nomitima detu eshi hatu lesha Ombiibeli noishangomwa oyo twa longekidilwa kehangano laJehova, ohatu mono yo oidjemo tai kalele eshi hatu kala metwokumwe nomifikamhango daJehova. Otwa pumbwa yo okukala hatu tambula ko nomutima wetu aushe omayele oo hatu pewa kovamwatate ovo va pyokoka. (Omayel. 19:20) Osho otashi ke tu kwafela tu kulike oukwatya oo wa fimana wounongo, ponhele ‘yokukondjifa osho shi neendunge.’

ONGAHELIPI OUNONGO TAU LONGO TAU DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO WANGE?

Ounongo oo tau longo otau dulu okwaamena omaukwaneumbo. Pashihopaenenwa, Ombiibeli otai ladipike ovakainhu va kale hava “fimaneke” ovashamane vavo. (Ef. 5:33) Ongahelipi omushamane ta dulu okukala a fimanekwa komukainhu waye? Ngeenge oha ungaunga nomukulukadi waye nonyanya ile te mu kondjifa a kale te mu fimaneke, omukulukadi waye ite ke mu fimaneka tashi di komutima. Opo va henuke okuhaudafana, omukulukadi otashi dulika a kale a fimaneka omushamane waye ngeenge e li po. Mbela otashi ke mu linyengifa ngoo a ulike kutya okwa fimaneka omushamane waye ngeenge ehe po? Luhapu ihava kala va fimaneka ovalumenhu vavo. Omushamane okwa pumbwa okulipula kutya oshike tashi dulu oku va etela oidjemo tai kalelele. Ngeenge okwa kala ta imike oiimati yomhepo mokukala omunahole nomunanghenda, otashi ke linyengifa omukulukadi waye a kale e mu fimaneka. Ashike, omukainhu Omukriste oku na okukala a fimaneka omushamane waye kutya nee okwe shi lilongela ile hasho. — Gal. 5:22, 23.

Ombiibeli otai ti kutya omushamane oku na okukala e hole omukainhu waye. (Ef. 5:28, 33) Opo omukainhu a kale e holike komushamane waye, otashi dulika a tomhafane kutya oshi li xwepo aha lombwele omushamane waye oinima ii oyo ya ningwa po, oyo e na okukala e shii. Paulelalela, mbela osho otashi ulike ngoo kutya omukulukadi oku na ounongo tau longo? Ngeenge omushamane okwa didilike mo oinima oyo omukulukadi ha holeke, oshidjemo otashi ka kala shike? Mbela ota ka kala ngoo e hole omukulukadi waye ngaashi nale? Otashi ka kala shidjuu kuye neenghono. Ngeenge omukulukadi okwa kongo efimbo la wapala opo a lombwele omushamane waye oinima oyo a kala e mu holeka, te shi ningi nelungi, omushamane ote ke mu pandula omolwounashili waye, nohole yaye yoku mu hola otai ka kala ya xwama.

Onghedi omo ho yandje outekuduliko kovana voye otai ka kuma ekwatafano loye navo monakwiiwa

Ounona ove na okukala hava dulika kovadali vavo nokukala hava pewa outekuduliko monghedi oyo Jehova a teelela. (Ef. 6:1, 4) Mbela osho osha hala kutya ovadali ove na okupa ovana omusholondodo waasho ve na okuninga naasho vehe na okuninga? Ope na shihapu sha kwatelwa mo shihe fi ashike okushiiva eemhango domeumbo ile oilanduliko yokuhadulika. Omudali, oo e na ounongo tau longo, oha kwafele ovana vaye va ude ko kutya omolwashike ve na okukala hava dulika.

Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno okaana oka popya monghedi yokuhena efimaneko nomudali wako umwe. Okupopya to hanyaukile, ile to tangunine okaana, otashi dulu okuka fifa ohoni ile shi ka ningife ka kale ka mwena. Otashi dulika ka kale ka handuka momutima, ndele tashi ka ningifa kaha kale vali ke na ekwatafano novadali vako.

Ovadali ovo tava kulike ounongo tau longo otava ka diladila konghedi omo hava yandje outeku kovana vavo nosho yo nghee tashi dulu okukuma onakwiiwa yavo. Ovadali kave na okukala hava handuka diva molwaashi ve udite va fifwa ohoni. Otava dulu okukundafana nokaana ve li po ovo aveke tave shi ningi pahole nonengungumano, ndele tava yelifile okaana kutya Jehova okwa teelela ka kale taka fimaneke ovadali vako opo ka ka mone omanangeko noupuna taa kalelele. Ngeenge okaana oka ulike kutya oka fimaneka ovadali vako, otaka ka mona yo kutya oka fimaneka Jehova. (Ef. 6:2, 3) Okuungaunga nokaana monghedi ya tya ngaho otashi ke linyengifa omutima wako. Otaka ka mona nghee ovadali vako ve na ko nasha nako, nefimaneko lokufimaneka ovadali vako otali ka enda tali kulu. Naasho ohashi kwafele okaana ka kale ka manguluka okupula ekwafo kovadali vako ngeenge pa holoka oshinima sha kwata moiti.

Ovadali vamwe otashi dulika va ude nai ngeenge ova yahameke omaliudo ovana vavo, nomolwaasho ihava kala va hala oku va pukulula. Ngeenge okaana oka kulu, oshike tashi ka ningwa po? Mbela otaka ka kala ngoo haka tila Jehova nokumona nghee sha fimana okudulika ko omifikamhango daKalunga? Mbela otake ke linyengifwa ngoo ka kale ke hole Jehova nomutima nomadiladilo ako aeshe, ile otake ke litukula ko kehangano laJehova? — Omayel. 13:1; 29:21.

Omuhongi muwa woiti oha unganeke komesho yefimbo kutya otaka honga shike. Iha fikile ashike ta hongo ta diladila kutya ota ka kala e na oshihongomwa shiwa. Sha faafana, ovadali ovo ve na ounongo tau longo ohava kufa efimbo lihapu opo ve lihonge nokutula moilonga omifikamhango daJehova, mwa kwatelwa yo okutila edina laye. Ohava mono ounongo tau longo nohave u longifa okutunga omaukwaneumbo avo pamhepo, eshi tava wilikwa kuJehova nokehangano laye.

Efiku keshe ohatu ningi omatokolo oo taa dulu okukuma onghalamwenyo yetu oule womido. Ponhele yokuninga ashike omatokolo meendelelo, omolwashike ito kanghama ndele to diladila komesho yefimbo? Diladila kombinga yoilanduliko oyo tai kalelele. Konga ewiliko laJehova ndele to tula moilonga ounongo wopakalunga. Opo nee, ohatu ka diinina ounongo wetu tau longo naasho otashi ka tya omwenyo. — Omayel. 3:21, 22.