OVANYASHA TAVA PULA
Ongahelipi handi dulu okuyandja elitulemo?
Omolwashike ihandi dulu okuyandja elitulemo?
Elaine okwa ti: “Nale onda li handi lesha omambo mahapu, ashike paife hasho vali handi ningi. Kandi hole nokuli nokulesha outendo vale.”
Miranda okwa ti: “Ohandi endelelifa okavidio ngeenge ondi wete taka ende kanini.”
Jane okwa ti: “Ngeenge handi ningi oshinima sha fimana, ndele ongodi yange oya dima, ohandi kala ashike handi lipula kutya, ‘Olyelye a tumina nge etumwalaka?’”
Mbela outeknologi owe shi ningifa shidjuu okuyandja elitulemo? Vamwe ohava ti, heeno. Nicholas Carr okwa popya a ti: “Apa ngoo pefike hatu longifa ointaneta, osho ngoo hatu deula ouluvi wetu u kale hau piyaanekwa, u ude ko oinima diva nonande itau yandje elitulemo. a
Natu ka taleni koinima itatu omo hatu dulu okupiyaanekwa kouteknologi.
Ngeenge tamu popi. Omunyasha umwe wedina Maria okwa ti: “Nokuli nonande oto popi novanhu oshipala noshipala ihava yandje elitulemo, ohava kala ashike ve lipyakidila nokutuma omatumwalaka, tava dana ou-game, ile ve li komakwatafano opaintaneta neengodi davo.”
Ngeenge u li mongulu. Embo Digital Kids ola ti: “Ovanafikola vahapu ova popya kutya ohava longifa oikwaelektronika yavo pefimbo leetundi opo va tume omatumwalaka, va leshe nokutala ouyelele oo inau pamba osho tava hongwa.”
Ngeenge to lesha. Chris, oo e na omido 22, okwa popya a ti: “Oshidjuu neenghono kwaame okukala itandi tale kongodi yange ngeenge ya kwena. Ngeenge ou li omunafikola, ongodi otai dulu oku ku piyaaneka, ndele efimbo olo wa li u na okuninga oifiilwalonga yoye to kala ashike to tokatoka ongodi oule wovili fiyo da ninga nhatu, ile di dulife po.
Osho sha fimana: Oto ka mona shidjuu okuyandja elitulemo ngeenge owa efa outeknologi u ku piyaaneke, ile oo u kale tau ku pangele.
Omadiladilo itaa yandje elitulemo okwa fa ashike onghambe yomoixwa, molwaashi oo tae ku pangele
Nghee handi dulu okuxwepopala ndi kale handi yandje elitulemo
Ngeenge tamu popi. Ombiibeli oya ti: “Inamu lalakanena ashike ouwa weni vene, ndele lalakaneneni yo ouwa wavakweni.” (Ovafilippi 2:4) Ovanhu nava mone kutya ou na ko nasha navo mokupwilikina kuvo nelitulemo. Kaleni tamu shakenifa omesho navo noino pitika u piyaanekwe koshikwaelektronika shoye.
Thomas okwa ti: “Ngeenge tamu popi, henuka okukala to tale kongodi yoye. Ulika kutya owa fimaneka omunhu oo to popi naye mokupwilikina kuye nelitulemo.”
EETEPO: Ngeenge tamu popi, kaleka ongodi yoye kokule. Ovanongononi ova mona kutya ngeenge ongodi oi li popepi namwene, otai dulu okuya moshipala osho ta ningi, ile eenghundafana davo.
Ngeenge u li mongulu. Ombiibeli oya ti: “Pwilikineni nawa osho handi mu lombwele.” (Lukas 8:18) U na efinamhango olo momadiladilo, ngeenge omwa pitikwa kofikola okulongifa ointaneta eshi mu li mongulu, ino tala omatumwalaka, ile u dane ou-game, ile u kale tamu litumine omatumwalaka navamwe. Ponhele yaasho, yandja elitulemo kwaasho tamu hongwa.
Karen okwa ti: “Kendabala okukala to yandje elitulemo meetundi. Ninga omadidilikoshango eshi omuhongi ta hongo. Ngeenge otashi shiiva, kala ho kala omutumba koipundi yokomesho, opo uha piyaanekwe.”
EETEPO: Ninga omadidilikoshango nopena, ponhele yokuninga nokombiyuta. Ovanongononi ova popya kutya osho otashi kwafele omunhu aha piyaanekwe unene noku dule okudimbuluka osho e lihonga.
Ngeenge to lesha. Ombiibeli oya ti: “Lihapupalifila ounongo, likongela omayele!” (Omayeletumbulo 4:5) Osho osha kwatela mo okudiladila moule, ponhele ashike yokulesha ouyelele to tondoka mo opo u dule okupita okakonakono.
Chris okwa ti: “Ngeenge handi lesha ohandi tula okatableta kange ko-airplane mode, opo ndi dule okuyandja elitulemo kwaasho handi ningi. Ihandi tale komatumwalaka oo tae uya mo. Ngeenge inandi hala okudimbwa oshinima shonhumba ohandi shi shange.”
EETEPO: Shilipaleka kutya ponhele opo to leshele oto dulu okukala to yandje elitulemo. Napa kale pa yela nopa unganekwa nawa.
a Ouyelele oo owa dja membo The Shallows — What the Internet Is Doing to Our Brains.

