Wolo ɖenɖe tɔm wɛɛ yɔ

Wolo menuwaa cikpema ɖeɖe

Wolo tɔm ñʋŋ ɖeɖe

Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa

Kabɩyɛ

Feŋuu Tilimiye  |  No 5 2017

Ŋŋsɩm tʋ?

Ŋŋsɩm tʋ?

Yesu kɩɖaʋ ŋgʋ kɩyɔɔdaɣ “hasɩ cikpesi” tɔm yɔ, kɩkɛ tʋtʋ na?

Grɛɛkɩ yaa Roma ñɩma kɩlɛmʋʋ ŋgʋ kɩ-yɔɔ pɩɣa nakɛyɛ ɖɔkɩ haɣ cikpelaɣ nakɛyɛ yɔ (palɩzɩ-kʋ kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ nɛ pɩnzɩ mɩnʋʋ naalɛ ñɩŋgʋ pɛ-hɛkʋ taa.)

Kɩyakʋ nakʋyʋ Yesu kʋyɩ Izrayɛɛlɩ nɛ ewolo Roma ñɩma egeetiye nɖɩ payaɣ se Siirii yɔ ɖɩ-taa. Peeɖe Grɛɛkɩ halʋ nɔɔyʋ ñɔtɩnɩ-ɩ nɛ ɛpɔzɩ-ɩ se ɛsɩnɩ-ɩ. Yesu cosaɣ-i lɛ, ɛlabɩnɩ tʋmɩyɛ kɩɖaʋ nakʋyʋ; kɩɖaʋ ŋgʋ kɩ-taa ɛkpaɣ mba patɩkɛ Yuuda ñɩma yɔ nɛ ɛmaɣzɩnɩ “hasɩ [cikpesi.]” Moyizi paɣtʋ tɛɛ lɛ, hasɩ kaakɛ kpɩna wena afɛyɩ kele kele yɔ. (Levitiki 11:27) Ye mbʋ, Yesu tʋwaɣ Grɛɛkɩ halʋ ɛnʋ nɛ mba patɩkɛ Yuuda ñɩma yɔ na?

Aayɩ. Ɛzɩ ɛlɩzʋʋ pɩ-taa ɛ-tɔmkpɛlɩkɩyaa pʋwayɩ yɔ, alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, Yuuda ñɩma pɩɩwɛ se ɛcalɩnɩ sɩnʋʋ. Pʋyɔɔ eheyi Grɛɛkɩ halʋ ɛnʋ se: “Pɩfɛyɩ ɖeu se pakpaɣ piya tɔɔnaɣ nɛ pɛpɛɖɩ hasɩ [cikpesi.]” (Maatiyee 15:21-26; Maarkɩ 7:26) Grɛɛkɩ ñɩma nɛ Roma ñɩma kaasɔɔlɩ hasɩ tɔm pɩdɩɩfɛyɩ nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, sɩwɛɣ pa-ɖɩsɩ taa nɛ piya leɣyiɣni-sɩ. Ye mbʋ Yesu tɔm tʋnɛ tiyeba nɛ halʋ ɛnʋ ɛtɔzɩ ɛzɩma pɛ-tɛ mba sɔɔlɩ hasɩ tɔm yɔ pɩ-yɔɔ. Pʋyɔɔ ecosi Yesu se: “Ɛɛɛ! Pɩkɛ mbʋ, Kɩbaɣlʋ, pɩtɛ lɛ, [hasɩ cikpesi] tɔkɩ sɩ-caanaa ñanaɣ tɛɛ tɔɔnaɣ ɖula.” Yesu samɩ-ɩ nɛ ɛwaa ɛ-pɛlɛ kʋdɔŋ.—Maatiyee 15:27, 28.

Lɔŋ kɩbaŋ apostoloo Pɔɔlɩ kaatasɩ mɛlɛ sayaa alɩwaatʋ ndʋ eheyi-wɛ se pasɩnzɩ pa-nʋmɔʋ ɖɔm yɔ?

Mɛlɛ sɔsɔʋ nakʋyʋ kɩlɛmʋʋ (Kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ taa)

Mɛlɛ ŋgʋ kɩ-taa Pɔɔlɩ kaawɛ nɛ ɛɖɛɣ Itaalii yɔ, kɩsʋ kaɖɛ taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ helim kaawɛ nɛ pɩmakɩ siŋŋ. Peeɖe Pɔɔlɩ tasɩ lɔŋ mɛlɛ sayaa se pasɩnzɩ pa-nʋmɔʋ ɖɔm. (Tʋma Labʋ 27:9-12) Ɛbɛ yɔɔ ɛtasɩ-wɛ lɔŋ ɛnɩ?

Ɛyaa mba pasaɣaɣ mɛlɛ Mediiteraanee teŋgu yɔɔ yɔ, panawa se mɛlɛ saʋ wɛ kaɖɛ fenasɩ nzɩ sɩ-taa ɖɔmbɛɛ nɩɣ yɔ. Kpaɣnɩ 15 Novembre nɛ puwolo 15 Mars lɛ, paɖɩkɩ ɛyaa nʋmɔʋ se pataasaa mɛlɛ teŋgu yɔɔ. Ɛlɛ nʋmɔʋ ŋgʋ kɩ-tɔm Pɔɔlɩ yɔɔdaɣ yɔ, pɔɖɔŋaɣ-kʋ Septembre yaa Octobre taa. Takayɩsɩ mayʋ Vegetius weyi ɛkɛ Roma tʋ nɛ ɛcaɣ wezuu pɩnzɩ mɩnʋʋ naanza ñɩŋgʋ taa yɔ, ɛma ɛ-takayaɣ nakɛyɛ (Epitome de la science militaire) taa se: “Fenasɩ nasɩyɩ taa lɛ, pɩwɛ kɛlɛʋ se pɔɖɔ nʋmɔʋ teŋgu ŋgʋ kɩ-yɔɔ, lɛɛsɩ taa lɛ, pɩwɛ kaɖɛ nɛ lɛɛsɩ taa ɖɔɖɔ lɛ, pɩɩtɩɩcɔʋ paa ññɩɩ se pɔɖɔ nʋmɔʋ kɩ-yɔɔ.” Vegetius yɔɔdaa se kpaɣnɩ 27 Mai nɛ puwolo 14 Septembre lɛ, papɩzɩɣ nɛ pɔɖɔ nʋmɔʋ kɛlɛʋ yem teŋgu ŋgʋ kɩ-yɔɔ. Ɛlɛ kpaɣnɩ 15 Septembre nɛ puwolo 11 Novembre, nɛ kpaɣnɩ 11 Mars nɛ puwolo 26 Mai lɛ, nʋmɔʋ ɖɔm wɛ kaɖɛ teŋgu ŋgʋ kɩ-yɔɔ. Pɔɔlɩ kaasɩm alɩwaatʋ ndʋ tɩ-yɔɔ nʋmɔʋ ɖɔm wɛ kaɖɛ yɔ camɩyɛ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, ɛɖɔŋaɣ nʋmɔʋ ŋgʋ ɖoŋ ɖoŋ. Mɛlɛ sayʋ nɛ mɛlɛ tʋ kaanawa ɖɔɖɔ se mbʋ pɩwɛɛ, ɛlɛ patɩkpaɣ Pɔɔlɩ lɔŋ tasʋʋ nɛ palabɩnɩ tʋmɩyɛ. Pɩtɛmna se asɛyʋʋ talɩ-wɛ.—Tʋma Labʋ 27:13-44.