Wolo ɖenɖe tɔm wɛɛ yɔ

Wolo tɔm ñʋŋ ɖeɖe

Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa

Lɩzɩ kʋnʋŋ Kabɩyɛ

Ɩcɛyɩsɩ mi-tisuu lidaʋ ŋgʋ ɩwɛna yɔ kɩ-yɔɔ

Ɩcɛyɩsɩ mi-tisuu lidaʋ ŋgʋ ɩwɛna yɔ kɩ-yɔɔ

“Tisuu kɛlɛ lidaʋ ŋgʋ pɛwɛɣnɩ ñɩm, mbʋ paanaɣ yɔ, pɩ-yɔɔ yɔ.”—EBR. 11:1.

HENDU: 54, 55

1, 2. (a) Ɛzɩma tɩyɛ lidaʋ ŋgʋ Krɩstʋ ñɩma wɛna yɔ, kɩwɛ ndɩ nɛ lidaʋ ŋgʋ ɛjaɖɛ yɔɔ mba ñɛwɛna yɔ? (b) Tɔm kɩcɛyɩtʋ ndʋ taa ɖɩkaɣ tazʋʋ lɛɛlɛɛyɔ?

KRƖSTƲ ñɩma toovenim mba wɛnɩ lidaʋ kɩbaŋʋ siŋŋ. Paa ɖɩtɩɩkɛ patam numwaa yaa “heŋ lɛɛŋ” yɔ, ɖa-tɩŋa ɖɩɖaŋaa se ɖɩna ɛzɩma tamaɣ ŋga Yehowa labɩ kiɖe tɛɛ yɔ, kakaɣ labʋ yɔ nɛ ɛzɩma ɛkaɣ ñalʋʋ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ yɔ. (Yoh. 10:16, ABT; Mat. 6:9, 10) Pɩkɛ wazasɩ kɩbanzɩ nzɩ ɖɩɖaŋ kpam yɔ. Ðɩɖaŋ ɖɔɖɔ lidaʋ tɔm ndʋ Yehowa yɔɔdaa se ɛkaɣ labʋ “ɛsɔdaa kɩfalʋʋ nɛ tɛtʋ kɩfatʋ” nɛ ɖɩcaɣ wezuu maatɛŋ yɔ. (2 Pɩy. 3:13) Ɛlɛ pʋcɔ nɛ pɩtalɩ mbʋ lɛ, ɖɩɖaŋaa se ɖɩna ɛzɩma Ɛsɔ samaɣ kaɣ wobu nɛ ɛzɩdaa fezuu taa yɔ.

2 Sɔnɔ, ɛyaa sakɩyɛ ɖʋʋ pe-lidaʋ wondu sakɩyɛ yɔɔ, ɛlɛ pɔpɔzʋʋ pa-tɩ se ɛzɩ wiɖiyi pe-lidaʋ ŋgʋ kɩkaɣ labʋ na. Ɛyaa miiliyɔɔwaa mba pɔtɔʋ liidiye caca yɔ, pɔsɔɔlaa se pawa, ɛlɛ patɩna se pɩkaɣ labʋ mbʋ yaa pɩɩlakɩ. Ɛlɛ tisuu siŋŋ kɛnɩ “lidaʋ” ŋgʋ ɖɩwɛnɩ mbʋ pɩwɛnɩ ɛzɩdaa yɔ, pɩ-yɔɔ yɔ nɛ ɖɩɩpɩtɩɣ se pɩkaɣ labʋ. (Ebr. 11:1) Ɛlɛ pʋtɔma yɔ, ŋpɔzʋʋ ña-tɩ se ɛbɛ pɩzɩɣ piyele nɛ lidaʋ ŋgʋ ŋwɛnɩ Ɛsɔ tamaɣ yɔɔ yɔ,  kɩwɛɛ ɖoŋ nɛ pɩkɩlɩ? Nɛ ye ŋcɛyɩsɩ ñe-tisuu lidaʋ ŋgʋ ŋwɛna yɔ kɩ-yɔɔ yɔ, ɛzɩma pɩwazɩɣ-ŋ?

3. Ɛbɛ yɔɔ Krɩstʋ mba wɛnɩ tisuu?

3 Ða ɛyaa mantɩtalɩ pilimwaa lɛ, patɩlʋlɩ-ɖʋ nɛ tisuu, nɛ pɩtɩkɛ wɛtʋ kɩbandʋ ndʋ ɛyʋ wɛɣnɩ kɛlɛʋ yɔ. Pʋcɔ nɛ Krɩstʋ tʋ wɛɛnɩ tisuu lɛ, pɩwɛɛ se eyele nɛ Ɛsɔ fezuu kiɖeɖeu ɖiyi-i. (Gal. 5:22) Bibl ɛɛyɔɔdʋʋ se Yehowa wɛnɩ tisuu yaa pɩpɔzʋʋ-ɩ tisuu. Nabʋyʋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ pɩɖaŋ Yehowa se ɛ-tamaɣ ɛtaala, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛkɛ ɖoŋ tɩŋa tʋ nɛ lɔŋsɩnɖʋ. Ɛɛpɩtɩɣ kpa se lidaʋ tɔm ndʋ ɛyɔɔdaa yɔ tɩkaɣ labʋ, nɛ halɩ ɛ-ɛzɩdaa lɛ, pɩwɛ ɛzɩ tɩtɛm labʋ yɔ. Pʋyɔɔ ɛyɔɔdaa se: “Pɩtɛma” yaa pɩlabɩ mbʋ. (Kalɩ Natʋ 21:3-6.) Ðɩnawa se paa ɛzɩmtaa lɛ, Yehowa lakɩ ɛ-tamaɣ yɔɔ nɛ ɛkɛ Ɛsɔ weyi ‘ɛñɔʋnɩ’ ɛ-tɔm yɔ. Pʋyɔɔ ɖɩwɛnɩ tisuu tɔm ndʋ ɛyɔɔdʋʋ pɩlɩɩnɩ cee wayɩ yɔɔ yɔ tɩ-yɔɔ.—Wp. 7:9.

ÐƖMAƔZƖNƖ CAANAƲ TAA ƐSƆ SƐYAA TISUU

4. Ɛsɔ sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba pacaɣ wezuu pʋcɔ nɛ palʋlʋʋ Yesu yɔ, lidaʋ ŋgʋ pɛwɛna?

4 Ebree takayaɣ ñʋʋ 11 yɔɔdʋʋ halaa nɛ abalaa 16 mba paawɛnɩ tisuu yɔ pɔ-tɔm. Kɩyɔɔdʋʋ ɖɔɖɔ ɛyaa lalaa sakɩyɛ mba “paawɛnɩ aseɣɖe kɩbanɖɛ pe-tisuu yɔɔ” yɔ pɔ-tɔm. (Ebr. 11:39) Pa-tɩŋa paawɛnɩ “lidaʋ” se Yehowa kaɣ tɩŋnʋʋ “pʋlʋlaɣ” ŋga paayɔɔdɩ kɔ-tɔm yɔ kɔ-yɔɔ nɛ eɖezi kʋñɔmɩŋ weyi Sataŋ kaañamtʋ kɔnaa yɔ, nɛ piyele nɛ kaɖʋwa ŋga ɛɛɖʋ kiɖe tɛɛ yɔ kala. (Kiɖe 3:15) Ɛsɔ sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba, pa-tɩŋa pasɩba pʋcɔ nɛ Yesu Krɩstʋ weyi ɛkɛ “pʋlʋlaɣ” yɔ, ɛkɔɔ nɛ pɩha ɛyaa nabɛyɛ waɖɛ se pakpa ɛsɔdaa. (Gal. 3:16) Ɛlɛ, ɛzɩma Yehowa lakɩ ɛ-tɔm yɔɔ yɔ pʋyɔɔ lɛ, ɛkaɣ-wɛ fezuu nɛ pacaɣ wezuu siŋŋ paradisuu taa tɛtʋ yɔɔ.—Keɣa 36:11; Iz. 26:19.

5, 6. (a) Ɛbɛ yɔɔ Abraham nɛ ɛ-hɔʋ taa mba paaɖʋ pe-lidaʋ? (b) Ɛbɛ kaasɩnɩ-wɛ nɛ pɔɖɔkɩ pe-tisuu kpam? (Cɔnɩ kiɖe tɛɛ kɩlɛmʋʋ.)

5 Ebree 11:13 yɔɔdɩ Yehowa sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba paacaɣ wezuu pʋcɔ nɛ palʋlʋʋ Yesu yɔ pɔ-yɔɔ se: “Tisuu taa pe-kpeekpe pasɩba nɛ patɩna mbʋ paaheyi-wɛ pɩ-tɔm yɔ, ɛlɛ pana-pʋ nɛ pɛsɛɛ-pʋ yem ɖooo poliŋ taa.” Ɛyaa mba pa-taa nɔɔyʋ lɛ Abraham. Ɛmaɣzaɣ ɛzɩma wezuu caɣʋ kaɣ wɛʋ alɩwaatʋ ndʋ “pʋlʋlaɣ” kaɣ tɔɔʋ kewiyitu yɔ pɩ-yɔɔ. Pʋyɔɔ Yesu heyi e-koyindinaa se: “Abraham sɔɔlɩ pɩŋŋ se ɛna ma-lʋlʋʋ, ɛnawa nɛ ɛ-taa la leleŋ.” (Yoh. 8:56) Ɛzɩ Abraham yɔ, Saara, Izaakɩ, Yakɔɔb nɛ ɛyaa lalaa sakɩyɛ kaawɛnɩ lidaʋ Kewiyaɣ ŋga ‘Ɛsɔ maɣmaɣ kɛ ka-mayʋ nɛ kɔ-lɔɖʋ yɔ’ kɔ-yɔɔ.—Ebr. 11:8-11.

6 Ɛbɛ sɩnɩ Abraham nɛ ɛ-hɔʋ taa mba nɛ pɔɖɔkɩ pe-tisuu kpam? Pɩtʋʋ fɛyɩ se paawelisini ɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba paawɛ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa yɔ. Ɛsɔ tɩŋaɣnɩ ɖɔɖɔ natʋ nɛ ɖoza yɔɔ nɛ ɛyɔɔdʋʋnɩ-wɛ; pɩtasɩ lɛ, pakalaɣ takayɩsɩ kɩbɩnzɩ nzɩ sɩɩwɛ pa-alɩwaatʋ taa yɔ. Kɔzɩ kɔzɩ lɛ, patɩsɔɔ mbʋ pɛkpɛlɩkaɣ yɔ pɩ-yɔɔ, ɛlɛ pakpakaɣ alɩwaatʋ nɛ pamaɣzɩɣ Ɛsɔ paɣtʋ nɛ e-lidaʋ tɔm yɔɔ. Paawɛnɩ lidaʋ siŋŋ nɛ pʋyɔɔ lɛ, pɩsɩnɩ-wɛ nɛ pɔɖɔkɩ pe-tisuu kpam alɩwaatʋ ndʋ pakataɣ kala yɔ.

7. (a) Ɛbɛ Yehowa ha-ɖʋ se pɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩkpazɩ ɖe-tisuu ɖoŋ? (b) Nɛ ɛbɛ pɩwɛɛ se ɖɩla?

7 Pɩsa nɛ ɖɩɖɔkɩ ɖe-tisuu kpam lɛ, Yehowa ha-ɖʋ Bibl. Ye ɖɩsɔɔlaa se ɖihiɣ “koboyaɣ” nɛ piɖeni-ɖʋ yɔ, pɩwɛɛ se ɖɩkalɩɣ Bibl ɖoŋ ɖoŋ nɛ ye pɩsaŋ yɔ, ɖɩkalɩɣ-kʋ paa evemiye nɖɩ. (Keɣa 1:1-3; kalɩ Tʋma Labʋ 17:11.) Pʋwayɩ lɛ, ɛzɩ Ɛsɔ sɛyaa mba paacaɣ wezuu pʋcɔ nɛ palʋlʋʋ Yesu yɔ, pɩpɔzʋʋ se ɖɩmaɣzɩɣ Ɛsɔ lidaʋ tɔm yɔɔ nɛ ɖɩɖɔ ɛ-paɣtʋ yɔɔ. Pɩtasɩ lɛ, Yehowa tɩŋɩɣnɩ “yom siɣsiɣ tʋ nɛ lɔŋsɩnɖʋ” yɔɔ nɛ  ɛhaɣ-ɖʋ fezuu taa tɔɔnaɣ sakɩyɛ. (Mat. 24:45, nwt) Ye mbʋ, ye ɖɩtɔkɩ fezuu taa tɔɔnaɣ ŋga camɩyɛ yɔ, pɩsɩɣnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩwɛɛ ɛzɩ caanaʋ taa Ɛsɔ sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba paaɖaŋ Ɛsɔ Kewiyaɣ nɛ “lidaʋ” yɔ.

8. Ɛzɩma tɩyɛ adɩma pɩzɩɣ nɛ akpazɩ ɖe-tisuu ɖoŋ?

8 Pɩtasɩ lɛ, adɩma kaasɩnɩ caanaʋ taa Ɛsɔ sɛyaa nɛ pɔɖɔkɩ pe-tisuu kpam. Panaɣaɣ ɛzɩma Ɛsɔ cosuu pa-adɩma yɔɔ yɔ nɛ pɩkpazɩɣ pe-tisuu ɖoŋ. (Neh. 1:4, 11; Keɣa 33:5, 16, 18; Dan. 9:19-21) Ða ɖɔɖɔ ɖɩpɩzɩɣ ɖɩtɩmnɩ Yehowa nɛ ɖiheyi-i ɖa-kɩcɛyɩm, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɖɩnawa se ewelisiɣni-ɖʋ nɛ ɛsɩɣnɩ-ɖʋ se ɖɩlʋbɩnɩ kala wena ɖɩkatɩɣ yɔ nɛ taa leleŋ. Nɛ alɩwaatʋ ndʋ ɖɩnaɣ ɛzɩma ecosuu ɖa-adɩma yɔɔ yɔ, pɩkpazɩɣ ɖe-tisuu ɖoŋ. (Kalɩ 1 Yohanɛɛsɩ 5:14, 15.) Tisuu kɛ fezuu lakasɩ hɔɔlʋʋ nakʋyʋ; ye mbʋ ɛzɩ Yesu tasʋʋ-ɖʋ lɔŋ yɔ, pɩwɛɛ se ‘ɖɩpɔzʋʋ’ Ɛsɔ paa ɛzɩmtaa se ɛha-ɖʋ e-fezuu kiɖeɖeu.—Luka 11:9, 13.

9. Pɩtasɩnɩ adɩma wena ɖɩlakɩ se Yehowa ɛsɩnɩ-ɖʋ yɔ, mba yɔɔ ɖɔɖɔ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩtɩmɩ?

9 Ɛlɛ, pɩtɩmʋna se ɖɩtɩmɩɣ ɖa-kɩcɛyɩm ɖeke yɔɔ na. Yehowa labɩ “tʋma sɔsɔna” nɛ ‘aɖɔ yem;’ nɛ ɖɩpɩzɩɣ ɖɩsɛɛ-ɩ nɛ ɖɩsamɩ-ɩ pɩ-yɔɔ. (Keɣa 39:6) Pɩtasɩ lɛ, alɩwaatʋ ndʋ ɖɩtɩmɩɣ yɔ pɩwɛɛ se ‘ɖɩtɔzʋʋ salaka tɩnaa yɔɔ, ɛzɩ ɖa nɛ wɛ paɖʋ salaka yɔ.’ Pɩwɛɛ ɖɔɖɔ se ɖɩtɩmɩ ɖo-koobiya mba pɛwɛ ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ yɔ pɔ-yɔɔ; kɔzɩ kɔzɩ mba pɛɖɛɣ-ɖʋ nɔɔ Yehowa ɛgbɛyɛ taa yɔ. Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩnaɣ ɛzɩma Yehowa cosuu ɖa-adɩma yɔɔ yɔ, ɖe-tisuu kpaɣ ɖoŋ nɛ piyeki nɛ ɖɩñɔtʋʋnɩ-ɩ nɛ pɩkɩlɩ.—Ebr. 13:3, 7.

PƆÐƆKƖ PE-SIƔSIƔ WƐTƲ

10. (a) Ɛsɔ sɛyaa mba kizaa se paalɔʋ pe-siɣsiɣ wɛtʋ? (b) Nɛ ɛbɛ ha-wɛ ɖoŋ nɛ papɩzɩ pala mbʋ?

10 Ebree ñʋʋ 11 taa, apostoloo Pɔɔlɩ kɛdɩ kʋñɔmɩŋ weyi Ɛsɔ sɛyaa nabɛyɛ kataa yɔ, ɛlɛ ɛtɩyaa pa-hɩla. Ɛyɔɔdɩ halaa mba paawɛnɩ tisuu yɔ pɔ-tɔm se pe-piya kaasɩba, ɛlɛ pʋwayɩ lɛ sife. Ɛyɔɔdɩ ɖɔɖɔ ɛyaa lalaa tɔm nɛ ɛtɔ se paatisaa se “paɖʋ-wɛ kʋñɔŋ nɛ pɔkɔɔ pasɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, paakizaa se pataayebi-wɛ. Paawɛnɩ lidaʋ Ɛsɔ yɔɔ se paa pasɩba yɔ, efeziɣ-wɛ nɛ pacaɣ wezuu ŋgʋ kɩkɩlɩ ɖeu ŋgʋ kɩ-taa paawɛɛ yɔ.” (Ebr. 11:35, ABT) Paa ɖɩtɩtɩlɩ ɛyaa mba ɖeyi ɖeyi Pɔɔlɩ yɔɔdaɣ yɔ pa-hɩla yɔ, ɖɩnawa se paɖabɩ nabɛyɛ pɛɛ ɛzɩ Naabɔɔtɩ nɛ Zekariya mbʋ yɔ nɛ pasɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pañaŋaɣ Ɛsɔ nɛ palakɩ ɛ-sɔɔlɩm. (1 Aw. 21: 3, 15; 4 Aw. 24:20, 21) Danɩyɛɛlɩ nɛ ɛ-taabalaa papɩzaɣ se pɔlɔ pe-siɣsiɣ wɛtʋ nɛ ‘peyebi-wɛ’ nazʋʋ. Ɛlɛ patɩla mbʋ. Ɛzɩma pataɣaɣ Yehowa liu yɔ pʋyɔɔ lɛ, papɩzaa nɛ “paɖɩɣ mʋʋzɩŋ nɔsɩ, nɛ peɖezi miŋ sɔsɔŋ.”—Ebr. 11:33, 34; Dan. 3:16-18, 20, 95 (28); 6:14, 17, 22-24.

11. Kʋñɔmɩŋ weyi nayaa nabɛyɛ katɩ pe-tisuu yɔɔ?

11 “Pohoŋ” nayaa ɛzɩ Mikayiya nɛ Yeremii mbʋ yɔ nɛ “paɖʋ-wɛ salaka” pe-tisuu yɔɔ. Lalaa ɛzɩ Eliya mbʋ yɔ ‘yotaɣ lakʋ taa, pʋŋ taa, kpɔɔŋ taa, tɛtʋ pɛŋla taa.’ Pa-tɩŋa paaɖɔkɩ pa-tɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ paaɖaŋnɩ “lidaʋ” wazasɩ nzɩ sɩwɛnɩ ɛzɩdaa yɔ.—Ebr. 11:1, 36-38; 1 Aw. 18:13; 22:24-27; Yer. 20:1, 2; 28:10, 11; 32:2.

12. (a) Aha kɩɖaʋ sɔsɔʋ siŋŋ tisuu nʋmɔʋ taa? (b) Nɛ ɛbɛ sɩnɩ-ɩ nɛ ɛla mbʋ?

12 Pɔɔlɩ kɛdɩ halaa nɛ abalaa mba paawɛnɩ tisuu yɔ pɔ-tɔm nɛ ɛtɛ lɛ, ɛyɔɔdɩ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ ŋgʋ Kɩbaɣlʋ Yesu Krɩstʋ ha tisuu nʋmɔʋ taa yɔ kɩ-tɔm. Ɛyɔɔdaa se: “Etisaa nɛ pakamɩ-ɩ [nazɩm sizika] yɔɔ nɛ ɛsɩ. Ɛlɛ, fɛyɛ tɩkpa-ɩ nɛ [nazɩm sizika] sɩm mbʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, ɛɛnawa se ɛkɔŋ wɛʋ laŋhʋlʋmɩyɛ taa. Lɛɛlɛɛyɔ lɛ, ɛcaɣ Ɛsɔ Kewiyaɣ kpelaɣ cɔlɔ lone kɩbanɖɛ taa.” (Ebr. 12:2, ABT) Ɛzɩma Yesu  ɖɔkɩ e-tisuu nazɩm sɔsɔm taa yɔ, pɩwɛɛ se ɖa ɖɔɖɔ ɖɩmaɣzɩnɩ-ɩ. (Kalɩ Ebree 12:3.) Ɛzɩ Yesu yɔ, kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma sakɩyɛ hiɣ sɩm, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pekizaa se paalɔʋ pa-cɩŋgɩlɩm wɛtʋ; pa-taa nɔɔyʋ lɛ Antipasɩ. (Natʋ 2:13) Krɩstʋ ñɩma mba, pɛtɛm-wɛ fezuu nɛ pɛcɛlɩ-wɛ pa-kɩhɛyʋʋ ɛsɔdaa, nɛ kɩhɛyʋʋ ŋgʋ, kɩkɩlɩ ɖeu kɩhɛyʋʋ ŋgʋ caanaʋ taa Ɛsɔ sɛyaa kaaɖaŋaa yɔ. (Ebr. 11:35) Pasɩ Ɛsɔ Kewiyaɣ pɩnaɣ 1914 nɛ pɩla alɩwaatʋ pazɩ pʋwayɩ lɛ, pefezi patam numwaa siɣsiɣ tɩnaa mba nɛ paha-wɛ waɖɛ se pakpa ɛsɔdaa nɛ pa nɛ Yesu pɔtɔɔ kewiyitu nɛ peɖiyi tɛtʋ.—Natʋ 20:4.

ÐA-ALƖWAATƲ TAA ƐSƆ SƐYAA MBA PƆÐƆKƖ PE-TISUU KPAM YƆ

13, 14. (a) Kʋñɔmɩŋ weyi Rudolf Graichen kataa? (b) Nɛ ɛbɛ sɩnɩ-ɩ nɛ ɛɖɔkɩ ɛ-tɩ?

13 Ða-alɩwaatʋ taa Ɛsɔ sɛyaa sakɩyɛ maɣzɩɣnɩ Yesu nɛ pɔɖɔkʋʋ pe-lidaʋ kpam, nɛ paayeki se nazɩm ɛcamɩ pe-tisuu. Iyele nɛ ɖɩna Rudolf Graichen kɩɖaʋ. Palʋlɩ-ɩ Caama ɛjaɖɛ taa pɩnaɣ 1925 taa. Ɛtɔzʋʋ se paalɩzɩ Bibl taa kɛdɛsɩ nasɩyɩ kɩlɛmɩŋ  nɛ paka pa-ɖɩɣa kolonzi yɔɔ. Ɛmawa se: “Kɩlɛmʋʋ nakʋyʋ yɔɔ lɛ, palɩzɩ kpou nɛ heɣa, maayɩ nɛ mbɔɔ, neɣye nɛ mʋʋzʋʋ, pa-tɩŋa paawɛ laŋhɛzɩyɛ taa nɛ pɩɣa ɛjam ɖiyaɣni-wɛ. . . . Kɩlɛmɩŋ ɛnɩ iitukuni-m siŋŋ.” (Iza. 11:6-9) Naazii polisinaa nɛ Caama wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa Kɔmiinisiti polisinaa kaanazɩ Rudolf pɩnzɩ sakɩyɛ, paa mbʋ yɔ ɛñɔnɩ lidaʋ ŋgʋ ɛwɛna se ɛkaɣ caɣʋ paradisuu taa tɛtʋ yɔɔ yɔ kpam.

14 Rudolf kaakatɩ kala lɛɛna ɖɔɖɔ. E-ɖoo tɔlɩ kʋdɔŋ Ravensbrück salaka taa nɛ ɛsɩ. Pɩtasɩ lɛ, ɛ-caa hɛ fezuu taa nɛ halɩ ɛñɩɣ nesi takayaɣ nakɛyɛ taa se ɛtɩtasɩ kɛʋ Yehowa Aseɣɖe Tʋ. Palɩzɩ Rudolf salaka taa lɛ, ɛgbɛyɛ ha-ɩ waɖɛ nɛ ɛpɩsɩ egeetiye yɔɔ cɔnɩyʋ nɛ pʋwayɩ lɛ, ewolo Gileyaadɩ Sukuli. Sukuli wayɩ lɛ, petiyini-i Siilii ɛjaɖɛ taa se ɛkɛ Ɛsɔtɔm tiyiyu. Ɛtalɩ peeɖe lɛ, ɛɖaɣnɩ pɩsʋʋ egeetiye yɔɔ cɔnɩyʋ. Ɛlɛ Rudolf kʋñɔmɩŋ tɩtɛmta. Ɛ nɛ Ɛsɔtɔm tiyiyu weyi payaɣ se Pasty yɔ pɔɖɔkɩ nesi. Pɩlabɩ pɩnaɣ kʋɖʋmaɣ lɛ palʋlɩ halɩbɩɣa, ɛlɛ kasɩ. Pʋwayɩ lɛ, ɛ-halʋ kʋsɔɔlʋ ɖɔɖɔ sɩ, ɛɛwɛnɩ pɩnzɩ 43 ɖeke na. Ɛlɛ Rudolf ɖɔkɩ ɛ-tɩ kʋñɔmɩŋ ɛnɩ ɩ-tɩŋa ɩ-taa. Nɛ alɩwaatʋ ndʋ pamaɣaɣ e-wezuu caɣʋ tɔm 1er août 1997 tɛ Feŋuu Tilimiye, hɔɔlɩŋ 20-25 [1] yɔɔ yɔ, ɛɛkpadɩyaa nɛ ɛtɛ ɛkɛ kʋdɔndʋ. Paa mbʋ yɔ, ewobi pɩ-yɔɔ nɛ ɛlakɩ nʋmɔʋ lɩzʋʋ tʋmɩyɛ nɛ ɛkɛ ɖɔɖɔ ɛgbɛyɛ taa ɛzʋtʋyʋ.

15. Kɩɖaŋ weyi wɩlɩɣ sɔnɔ se Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɖɔkʋʋ pa-tɩ nazɩm taa nɛ taa leleŋ?

15 Paa Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɩkatɩɣ nazɩm sakɩyɛ yɔ, pa-taa lakɩ leleŋ nɛ lidaʋ ŋgʋ pɛwɛna yɔ. Ðo-koobiya halaa nɛ abalaa sakɩyɛ wɛ salakanaa taa Eritree, Sɛɛgaapuuri, nɛ Kooree Hadɛ Kiŋ ɛjaɖɛ taa. Pa-taa sakɩyɛ wɛ salaka taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pɔɖɔŋ Yesu paɣtʋ ndʋ tɩtɔŋ se ɖɩtaala you yɔ tɩ-yɔɔ. (Mat. 26:52) Koobiya mba, pa-taa nabɛyɛ lɛ Isaac, Negede, nɛ Paulos, nɛ pɛwɛ Eritree salaka taa pɩcɛzɩ pɩnzɩ 20. Pɛfɛyɩnɩ waɖɛ se pasɩnɩ pa-lʋlɩyaa mba pakpadɩyaa yɔ nɛ pɛfɛyɩnɩ ɖɔɖɔ waɖɛ se pɔɖɔkɩ nesi. Ɛlɛ pɔɖɔkɩ pe-siɣsiɣ wɛtʋ kpam paa panazɩɣ-wɛ siŋŋ yɔ. Ye ɖɩna pɛ-tɛ foto ɖɛ-tɛ intɛrnɛɛtɩ lone jw.org yɔɔ yɔ, pa-taa wɛ leleŋ nɛ pamʋʋyʋʋ, nɛ pɩwɩlɩɣ se pɔɖɔkɩ pe-tisuu kpam. Halɩ sɔɔjanaa mba paɖaŋɩɣ koobiya mba pɔ-yɔɔ yɔ, pɔkɔm nɛ papaɣzɩ-wɛ ñam.

Ŋyeki se koobiya mba pahaɣ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ ñɛ-ɛgbɛyɛ taa yɔ, pe-tisuu ɛkpɛlɩkɩ-ŋ lɔŋ na? (Cɔnɩ tayʋʋ 15, 16)

16. Ye ŋwɛnɩ tisuu siŋŋ, ɛzɩma pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkandɩyɩ ñɔ-yɔɔ?

16 Pɩtɩkɛ Yehowa sɛyaa tɩŋa katɩɣnɩ nazɩm mbʋ. Ɛlɛ, pakatɩɣ kala lɛɛna. Koobiya sakɩyɛ lʋkɩnɩ kʋñɔndʋtʋ, yaa pakatɩɣ kala sakɩyɛ yoŋ nɛ asɛyɩŋ alɩwaatʋ taa. Lalaa ñamaɣzɩɣnɩ Moyizi nɛ Ɛsɔ sɛyaa lalaa nɛ pekiziɣ ɛjaɖɛ ɖɩnɛ ɖɩ-yɔɔ ñɩm ñɩnʋʋ. Nɛ pañakɩ pana se pataatɔlɩ ñɩm laɣzaɣ kpaca taa. Ɛbɛ sɩɣnɩ-wɛ se pɔɖɔkɩ pa-tɩ mbʋ? Pɔsɔɔlɩ Yehowa nɛ petisiɣ lidaʋ tɔm ndʋ ɛyɔɔdaa se ɛkaɣ ɖezuu mulum lakasɩ nɛ ɛwazɩ ɛ-sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa nɛ pacaɣ wezuu maatɛŋ ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ taa yɔ tɩ-yɔɔ.—Kalɩ Keɣa 36:5, 7, 9, 29.

17. (a) Ɛbɛ pɩzɩɣ pɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩɖɔkɩ ɖe-tisuu kpam?

17 Ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa ɖɩnawa se ye ɖɩmaɣzɩɣ Yehowa lidaʋ tɔm yɔɔ nɛ ɖɩtɩmɩɣ ɖoŋ ɖoŋ yɔ, pɩsɩɣnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩɖɔkɩ ɖe-tisuu kpam. Nɛ ye ɖɩɖɔkɩ ɖe-tisuu kpam kɔyɔ, pɩkaɣ-ɖʋ sɩnʋʋ nɛ ɖɩlʋbɩnɩ nazɩm mbʋ ɖɩkatɩɣ payɩ yɔ nɛ ɖɩka ɖa-lɩmaɣza “lidaʋ” ŋgʋ kɩɖaŋ-ɖʋ nɛ ɛzɩdaa yɔ kɩ-yɔɔ. Ñʋʋ ŋgʋ kɩkɔŋ yɔ kɩ-taa, ɖɩkaɣ tasʋʋ naʋ mbʋ tisuu kɛnaa yɔ.

^ [1] (tayʋʋ 14) Cɔnɩ ɖɔɖɔ tɔm ñʋʋ “Les épreuves n’ont pas terni mon espérance” ŋgʋ kɩwɛ 22 avril 2002 tɛ Réveillez-vous! taa yɔ. Kɩyɔɔdʋʋ Andrej Hanák wezuu caɣʋ tɔm, ɛwɛ Slovakii ɛjaɖɛ taa.