Wolo ɖenɖe tɔm wɛɛ yɔ

Wolo tɔm ñʋŋ ɖeɖe

Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa

Lɩzɩ kʋnʋŋ Kabɩyɛ

Tɔm ndʋ ɖa-takayɩsɩ kalɩyaa pɔzʋʋ yɔ

Tɔm ndʋ ɖa-takayɩsɩ kalɩyaa pɔzʋʋ yɔ

Ezekɩyɛɛlɩ ñʋʋ 37 taa, pɔyɔɔdaa se pɛkpɛndɩ kpoŋgbolonaa yaa ɖaŋ naalɛ nɛ pɩpɩsɩ ɖaʋ kʋɖʋmʋʋ. Tɔm ndʋ tɩ-tɔbʋʋ lɛ suwe?

Yehowa kaaheyi Ezekɩyɛɛlɩ natʋ tɔm natʋyʋ se ɛnʋ kaɣ yebu nɛ Izrayɛɛlɩ piya pɩsɩ Kanaŋ tɛtʋ taa nɛ sɩkpɛndɩ nɛ sɩpɩsɩ ɛjaɖɛ kʋɖʋmɖɩyɛ. Tɔm ndʋ, tɩwɩlɩɣ ɖɔɖɔ ɛzɩma Ɛsɔ sɛyaa kaɣ kpɛndʋʋ kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ ɛnɩ ɩ-taa nɛ papɩsɩ samaɣ kʋyʋmaɣ yɔ.

Yehowa heyi nayʋ Ezekɩyɛɛlɩ se ɛma tɔm ɖaŋ naalɛ yɔɔ. Eheyi-i se ɛma kajalaɣ ñɩŋgʋ yɔɔ se: “Yuda nɛ Izrayɛɛlɩ piya nzɩ ɛ nɛ sɩ pɛkpɛndɩ kʋyʋm yɔ,” nɛ naalɛ ñɩŋgʋ yɔɔ lɛ, ɛma se: “Yosɛɛfʋ, Efrayim [ɖaʋ,] nɛ Izrayɛɛlɩ ɖɩɣa kpeekpe, ŋga ɛ nɛ kɛ pɛkpɛndɩ kʋyʋm yɔ.” Pɩɩwɛɛ se Ezekɩyɛɛlɩ ɛkpɛndɩ ɖaŋ ɛnɩ ɩ-naalɛ nɛ pɩpɩsɩ ‘ɖaʋ kʋyʋmʋʋ.’—Ezek. 37:15-17.

 Ɛbɛ “Efrayim” sɩŋnaa? Yarobam kaakɛnɩ wiyaʋ kajalaɣ ñɩnʋ hayo kiŋ cejewe hiu kewiyaɣ taa, nɛ ɛɛlɩnɩ Efrayim cejewiye taa nɛ nɖɩ kaakɩlɩnɩ ɖoŋ cejewe hiu ana a-taa. (Wp 33:13, 17; 1 Aw. 11:26) Cejewiye nɖɩ, ɖɩɩlɩnɩ Yosɛɛfʋ pɩyalʋ Efrayim liɖe taa na. (Kɩg. 1:32, 33) Yakɔɔb kaawazɩ ɛ-pɩyalʋ Yosɛɛfʋ nɛ wazaɣ ŋga kaawɛ ŋgee yɔ. Ye mbʋ, pɩɩmʋnɩ mbʋ se pɔtɔ se ‘Efrayim ɖaʋ’ sɩŋnɩ cejewe hiu kewiyaɣ. Alɩwaatʋ ndʋ Ezekɩyɛɛlɩ ma ɖaŋ naalɛ yɔɔ natʋ tɔm ndʋ yɔ, Asiirii mba kaatɛm kpaʋ Izrayɛɛlɩ hayo kiŋ kewiyaɣ taa mba nɛ powoni-wɛ yomiye taa pɩlakɩ pɩnzɩ sakɩyɛ; nɛ pɩɩkɛ pɩnaɣ 740 P.P.Y. (2 Aw. 17:6) Pɩlabɩ pɩnzɩ sakɩyɛ pʋwayɩ lɛ, Babilooni mba kɔɔ nɛ pɔyɔkɩ Asiirii kewiyaɣ nɛ pɛlɛɣzɩ ko-lone taa. Ye mbʋ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa, Izrayɛɛlɩ piya sakɩyɛ kaamɩzɩ Babilooni kewiyaɣ taa.

Pɩnaɣ 607 P.P.Y. lɛ, Babilooni mba kpa hadɛ kiŋ cejewe naalɛ kewiyaɣ taa mba nɛ powoni-wɛ yomiye taa, nɛ pɩtɔma yɔ paakpɛndɩnɩ ɛyaa mba paakazɩ hayo kiŋ kewiyaɣ taa yɔ. Awiya wena aalɩnɩ Yuda liɖe taa yɔ, ana tɔɔnɩ kewiyitu cejewe naalɛ ana a-taa nɛ cɔjɔnaa ɖɔɖɔ kaawɛ peeɖe, mbʋ pʋyɔɔ yɔ mba lakaɣnɩ tʋmɩyɛ Yerusalɛm templo taa. (4 Aw. 11:13, 14; 34:30) Ye mbʋ, pɩɩmʋnɩ mbʋ se pɔtɔ se ‘Yuda ɖaʋ’ sɩŋnɩ cejewe naalɛ kewiyaɣ.

Alɩwaatʋ ndʋ pɛkpɛndɩ kewiyisi nzɩ sɩ-naalɛ nɛ sɩpɩsɩ kewiyaɣ kʋyʋmaɣ? Pɩɩkɛ pɩnaɣ 537 P.P.Y. alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ piya pɩsɩ Yerusalɛm se sɩma templo yɔ. Cejewe naalɛ kewiyaɣ taa mba nɛ cejewe hiu kewiyaɣ taa mba tɩŋa kpɛndaa nɛ papɩsɩ Yerusalɛm. Pɩwɩlɩɣ se tayʋʋ nabʋyʋ tɩtasɩ wɛʋ Izrayɛɛlɩ piya hɛkʋ taa. (Ezek. 37:21, 22) Pa-tɩŋa patasɩ kpɛndʋʋ nɛ pɛsɛɣ Yehowa nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa. Nayaa Izaayii nɛ Yeremii paayɔɔdɩ ɖɔɖɔ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ŋga kɔ-tɔm.—Iza. 11:12, 13; Yer. 31:1, 6, 31.

Ɛzɩma Ezekɩyɛɛlɩ natʋ tɔm ndʋ, titukuuni toovenim Ɛsɔ sɛtʋ sɔnɔ? Tɩwɩlɩɣ se Yehowa kaɣ yebu nɛ ɛ-sɛyaa tɩŋa ‘kpɛndɩ kʋɖʋm.’ (Ezek. 37:18, 19) Ɛzɩ tɔm ndʋ tɩlabɩ ɖa-alɩwaatʋ tʋnɛ tɩ-taa? Ɛɛɛ. Kajalaɣ lɛ, tɔm ndʋ tɩpaɣzɩ labʋ pɩnaɣ 1919 taa. Pʋcɔ nɛ pɩtalɩ mbʋ lɛ, Sataŋ kaawɛɛ nɛ ɛñakɩ pana tam se ɛkɔnɩ tayʋʋ Ɛsɔ samaɣ hɛkʋ taa. Ɛlɛ pɩnaɣ 1919 taa lɛ, pɔñɔɔzɩ samaɣ ŋga, nɛ katasɩ wɛʋ nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa.

Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, Ɛsɔ sɛyaa mba, pa-taa sakɩyɛ kaawɛnɩ lidaʋ se papɩsɩɣ awiya nɛ cɔjɔnaa ɛsɔdaa nɛ pa nɛ Yesu pɔtɔɔ kewiyitu. (Natʋ 20:6) Paawɛ ɛzɩ Yuda ɖaʋ yɔ. Ɛlɛ Alɩwaatʋ wɛɛ nɛ tɩɖɛɣ lɛ, ɛyaa sakɩyɛ mba paawɛnɩ lidaʋ se pacakɩ wezuu tɛtʋ yɔɔ yɔ, papaɣzɩ kpɛndʋʋ patam numwaa mba pɔ-yɔɔ. (Zek. 8:23) Paawɛ ɛzɩ Yosɛɛfʋ ɖaʋ yɔ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pataawɛɛnɩ lidaʋ se pa nɛ Yesu pɔtɔkɩ kewiyitu ɛsɔdaa.

Patam numwaa nɛ mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pacakɩ tɛtʋ yɔɔ yɔ, pa-tɩŋa pɛkpɛndaa nɛ pɛsɛɣ Yehowa nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa nɛ Yesu Krɩstʋ kɛnɩ pe-Wiyaʋ. Yesu ɛnʋ paya Ezekɩyɛɛlɩ takayaɣ taa se “ma-lɩmɖʋyʋ Daviid.” (Ezek. 37:24, 25) Yesu kaatɩmaa se ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa tɩŋa ‘ɩkpɛndɩ kʋɖʋm’ ɛzɩ ɛ nɛ ɛ-Caa pɛwɛʋ nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa yɔ. * (Yoh. 17:20, 21) Yesu kaayɔɔdaa ɖɔɖɔ se patam numwaa mba pɛkɛ ewiɖe cikpeɖe yɔ, pa nɛ “heŋ lɛɛŋ” pakaɣ kpɛndʋʋ nɛ pɛwɛɛ ɛzɩ laŋaɣ kʋɖʋmaɣ tɛɛ wondu yɔ. Pa-tɩŋa pakaɣ wɛnʋʋ “ninɖiɣyu kʋɖʋm.” (Yoh. 10:16ABT) Yesu tɔm ndʋ, tɩwɩlɩɣ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ŋga kɛwɛ Yehowa sɛyaa hɛkʋ taa sɔnɔ yɔ, paa pɛwɛnɩ lidaʋ se pakpaɣ ɛsɔdaa yaa pacakɩ tɛtʋ yɔɔ yɔ.

^ tay. 6 Alɩwaatʋ ndʋ Yesu heyaɣ ɛ-tɔmkpɛlɩkɩyaa ɛjaɖɛ tɛm yʋsaɣ yɔ, etuu-wɛ aduwa sakɩyɛ. Kajalaɣ lɛ, ɛyɔɔdɩ “yom siɣsiɣ tʋ nɛ lɔŋsɩnɖʋ” tɔm, pʋ-tɔbʋʋ se patam numwaa pazɩ mba pakaɣ ɖɛʋ Yehowa samaɣ nɔɔ yɔ. (Mat. 24:45-47nwt) Pʋwayɩ lɛ, etuu aduwa lɛɛna nɛ ayɔɔdʋʋ mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pakpaɣ ɛsɔdaa yɔ pa-tɩŋa pɔ-tɔm. (Mat. 25:1-30) Kɛdɛzaɣ lɛ, ɛyɔɔdɩ mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pakaɣ caɣʋ wezuu tɛtʋ yɔɔ yɔ pɔ-tɔm nɛ ɛwɩlɩ se pakaɣ sɩnʋʋ patam numwaa. (Mat. 25:31-46) Mbʋ ɖɔɖɔ, ɖa-alɩwaatʋ tʋnɛ tɩ-taa Ezekɩyɛɛlɩ natʋ tɔm ndʋ, titukuuni kajalaɣ ɖeɖe mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pakpaɣ ɛsɔdaa yɔ. Paa ɖoŋ ɖoŋ ɖɩɩlɩzɩɣ pɩ-taa se Izrayɛɛlɩ cejewe hiu kewiyaɣ sɩŋnɩ mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pacakɩ tɛtʋ yɔɔ yɔ, nɔɔ kʋɖʋmaɣ tɔm ndʋ tɩwɛ Ezekɩyɛɛlɩ natʋ tɔm taa yɔ, tɩtɔzʋʋ-ɖʋ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ŋga kɛwɛ patam numwaa nɛ mba pɛwɛnɩ lidaʋ se pacakɩ tɛtʋ yɔɔ yɔ pɛ-hɛkʋ taa yɔ.