Dža ko sadržaj

Dža ko pomoćno meni

Dža ko sadržaj

E Jehovase svedokija

Romane (Srbija)

So sikavi amen i Biblija

 ŠOVTO ŠERO

So ovela amenca ked mera?

So ovela amenca ked mera?

1-3. Save pučiba isiljen o manuša ando meribe hem sar disave religije dena odgovor ko odova pučibe?

KI BIBLIJA pisini so jekh dive „na te ovel više meribe“ (Pučaribe 21:4). Ko pandžto šero sikljiljam so o Isus dija poklo dživdipe te šaj te živina večno. Ama, o manuša pana merena (Vačerutno 9:5). Odoljese, jekh kotar najbaro pučibe kova isimen tano, so ovela amenca ked mera?

2 But tano važno te džana o odgovor ko odova pučibe, posebno ked merela amendar džiko kas manga. Šaj pučamen: Kaj ov dželo palo meribe? Da lji dikhelamen? Da lji šaj te pomožinimen? Da lji palje ka dikhalje?

3 O religije dena averčhane odgovorija ko akala pučiba. Disave sikavena, ako hijan šukar manuš tu ka dža ko nebo, a ako hijan lošno manuš tu ka thabljove ki jag ko pakao. Avera phenena, ked mereja oveja duho hem džaja te živine te familjija koja mulji angljeder. A disave vačerena so palo toklo meribe hem palo odova so ka ovelče sudimo, tu ka ove palje bijando sar aver manuš ja sar životinja.

4. Savo isto sikavibe isiljen o religije ando meribe?

4 O religije sikavena but averčhane buča. Ama, but oljendar sikavena jekh isto sikavibe. On phenena so ked o manuš merela jekh kotor oljestar ačhola te živini. Da lji tano odova čače?

 SO OVELA AMENCA KED MERA?

5, 6. So ovela amenca ked mera?

5 O Jehova džanela so ovela amenca ked mera. Ov vačerdža amendže, ked o manuš merela oljeso dživdipe završinipe. O dživdipe hem o meribe nane isto. Odoljese, ked džiko merela oljesi godi hem oljese osećanja na džana te živinen ko aver than. * Ked amen mera našti te dikha, našti te šuna hem našti više te mislina.

6 O kralj Solomon pisija: „O mulje na džanena ništa.“ O mulje našti te mangen ni te mrzinen „sose nane ni buti, ni mislibe, ni džandipe ni godžaljipe, ko grobo kuri džaja“ (Čitinen Vačerutno 9:5, 6, 10). Ko Psalam 146:4 i Biblija vačeri, ked džiko merela hem „oljese mislija“ merena.

SO VAČERDŽA O ISUS ANDO MERIBE

O Jehova čerdža e manušen te živinen večno ki Phuv

7. So vačerdža o Isus ando meribe?

7 Ked oljeso amal o Lazar mulo, o Isus vačerdža pe učenikondže: „O Lazar amaro amal ljeljalje o sojbe.“ Ama, o Isus na mislija so o Lazar dahini. O Isus vačerdža: „O Lazar mulo“ (Jovan 11:11-14). O Isus vačerdža soj tano o meribe sar sojbe. Ov na vačerdža so o Lazar dželo ko nebo ja so hine pe familjija koja mulji angljeder. Isto adžahar, ov na vačerdža so o Lazar hine mučimo ko pakao ja so palje bijandilo sar aver manuš ja životinja. O Lazar samči hine ko pharo sojbe. Avera biblijake stihija isto mothovena so o meribe tano sar  pharo sojbe. Ked o Isus dželo te irini e Jairese čhaja ko dživdipe ov pheja: „Na mulji, oj sovela“ (Luka 8:52).

8. Sar amen džana so o Devel na čerdža e manušen te meren?

8 Ked o Devel čerdža e Adame hem e Eva, da lji manglja on te meren? Na. O Jehova čerdžaljen te oven bahtalje hem te oveljen savršeno sastipe. O Jehova čerdža e manušen te mangen te živinen večno (Vačerutno 3:11). Sar o dad hem i daj kola na mangena te dikhen pe čhaven sar phurjona hem merena, isto adžahar hem o Jehova na mangela odova amendže. Ama, ako o Devel čerdžamen te živina večno, sose amen mera?

 SOSE AMEN MERA

9. Sose i zapovest koja o Jehova dija e Adamese hem e Evače na hine phari te šunelpe?

9 Ked o Adam hine ko edensko vrt, o Jehova pheja oljese: „Ando sa o kašta soj tane ko vrt šaj te has dži na čaljoveja. Ama, ando kaš pendžaribase o šukar hem o lošno ma te has oljestar, sose odova dive ked ka has oljestar, čače ka mere“ (1. Mojsieso 2:9, 16, 17). Odija zapovest na hine phari te šunelpe. O Jehova hinelje pravo te vačeri e Adamese hem e Evače soj tano šukar hem soj tano lošno. Te šunen hine e Jehova, on bi mothovena so viljestar poštujinena olje. Odoljeja bi mothovena kobor tane zahvalna ko sa so dijaljen.

10, 11. (a) Sar o Beng hovadža e Adame hem e Eva? (b) Sose o Adam hem i Eva na hineljen nisavo lafi kova šaj te učhari odova so čerdže?

10 Ama, o Adam hem i Eva birije te na šunen e Jehova. O Beng pheja e Evače: „Da lji čače o Devel pheja so na troman te han ando svako kaš ko vrt?“ I Eva vačerdža oljese: „Šaj te ha o plodija kotar kašta ko vrt. Samo kotar kaš soj tano maškaral ko vrt, o Devel vačerdža: ’Ma han oljestar hem ma takinenlje te na meren‘“ (1. Mojsieso 3:1-3).

11 O Beng pheja: „Na, na ka meren. Sose o Devel džanela, odova dive ked ka han oljestar ka phravdžon tumare jačha hem tumen ka oven sar o Devel, ka džanen soj šukar hem soj lošno“ (1. Mojsieso 3:4-6). O Beng manglja i Eva te mislini so oj kokri pese šaj te birini soj tano šukar a soj tano lošno. Ov hovadžala ando odova so ka ovel ola ako na šunela. O Beng vačerdža e Evače so na te merel. Palo odova, i Eva halja odova plod hem dija pe romese te hal. O Adam hem i Eva džandže so o  Jehova vačerdža oljendže te na han odova plod. Ked on halje o plod, on birije te na šunen odija jasno zapovest. Odoljeja so halje o plod on mothodže so na poštujinena pe manglje Dade. Na hineljen nisavo lafi kova šaj te učhari odova so čerdže.

12. Sose hine but pharo e Jehovase ked o Adam hem i Eva na šujelje?

12 E Jehovase hine but pharo ked o Adam hem i Eva na mothodže so poštujinena olje. Sar ka ovel tuče ako dijan sa tutar te bajačere te čhave ja te čhaja hem on palo odova na šunena tut hem čerena sa averčhane kotar odova so tu rodijan oljendar? Da lji bi odova dukhavi to vilo?

O Adam hine čerdo ando phuvjako prao hem irijape ko phuvjako prao

13. So značija ked o Jehova pheja „ko phuvjako prao ka irinetu“?

13 Ked o Adam hem i Eva na šuje e Devlje, on našaldže poklo večno dživdipe. O Jehova vačerdža e Adamese: „Ando phuvjako prao hijan čerdo hem ko phuvjako prao ka irinetu“ (Čitinen 1. Mojsieso 3:19). Odova značija so o Adam palje ka ovel prao, samči niked na hine čerdo (1. Mojsieso 2:7). Ked o Adam grešija, ov mulo hem nigde na dželo.

14. Sose amen mera?

14 Ked bi o Adam hem i Eva šunena e Devlje, on bi akana ovena dživde. Ama, ked na šuje olje on grešije hem  palo disavo vakti mulje. O greh tano sar jekh pharo nabormipe kova nasledijam oljendar. Sare hijam bijande grešna hem odoljese mera (Rimskonendže 5:12). Ama, o Devel na manglja te ovel adžahar e manušendže. O Devel niked na manglja o manuša te meren sose ki Biblija pisini soj tano o meribe „dušmani“ (1. Korintskonendže 15:26).

O ČAČIPE OSLOBODINI AMEN

15. Sar odova so džana o čačipe ando mulje oslobodini amen?

15 O čačipe ando meribe oslobodini amen ando hovavne sikaviba. I Biblija sikavimen so o mulje naneljen dukha ja pharipa. Amen našti te vačera oljenca hem on našti te vačeren amenca. Amen našti te pomožina e muljendže hem on našti te pomožinen amendže. On našti te čeren amendže lošnipe hem odoljese amen na valjani te dara oljendar. But religije phenena so o mulje živinena džikuri hem so šaj te pomožina oljendže, adžahar so ka da pare ko religijake vođe. Ama, ked džana o čačipe ando mulje, amen na ka verujina ko odova hovajbe.

16. Savo hovajbe ando meribe sikavena but religije?

16 O Beng koristini i hovavni religija te hovavi amen hem čhivelamen te mislina so o mulje tane pana dživde. Na primer, disave religije sikavena so palo meribe jekh kotor amendar džala te živini ko aver than. Da lji tiklji religija sikavitu akava ja da lji sikavitu odova so vačeri i Biblija ando meribe? O Beng hovavi e manušen te šaj te cideljen ando Jehova.

17. Sose o sikavibe so o manuša thabljovena ko pakao dukhavi e Jehova?

17 Okova so but religije sikavena šaj te daravitu. Na primer, disave sikavena so o lošna manuša ka  thabljoven ki jag ko pakao. Odova hovajbe dukhavi e Jehova. Ov niked ne bi mukela e manušen adžahar te mučinenpe (Čitinen 1. Jovaneso 4:8). So mislineja ando manuš kova kaznini pe čhave adžahar so čhivela oljese vasta ani jag te thabljon? Tu bi pheneja so odova manuš nanelje vilo, ni na te mange te pendžarelje. Baš odova o Beng mangela te mislina ando Jehova.

18. Sose amen na valjani te dara ando mulje?

18 Disave religije vačerena so ked o manuša merena, on ovena duhija. Esavke religije sikavena so amen valjani te poštujina hem te dara kotar odola duhija, sose on šaj te oven šukar amala ja lošna dušmanja. But manuša verujinena ko odova hovajbe. On darana kotar mulje hem odoljese služinena oljendže, a na e Jehovase. Ma bistre, o mulje na osetinena, a ni na džanena ništa, odoljese amen na valjani te dara oljendar. O Jehova tano amaro Stvoritelj. Ov tano o čačutno Devel hem amen valjani samo oljese te služina (Pučaribe 4:11).

19. Sar odova so džana o čačipe ando meribe pomožini amen?

19 Ked džana o čačipe ando meribe, amen hijam oslobodime ando hovajba kola sikavena o religije. Odova čačipe pomožini amen te haljova sa o šukar lafija kola o Jehova dija ando amaro dživdipe hem kotar vakti so avela.

20. So ka sikljova ko eftato šero?

20 But vakti angljeder e Devljeso sluga o Jov pučlja: „Ked o manuš merela, šaj lji palje te irinipe ko dživdipe?“ (Jov 14:14). Da lji o manuš kova mulo šaj čače palje te živini? O odgovor kova o Devel dija ki Biblija delamen šuži nada. Odova ka dikha ko eftato šero.

^ odl. 5 Disave manuša verujinena so i duša ja o duho ačhona te živinen palo meribe. Moljinatu dikh o 17. hem o 18. dodatko.