Raica sara na lewena

Raica na lewenivola

Na Website ni iVakadinadina i Jiova

Digia na Vosa vakaViti

Vakacegu​—O na Rawata Vakacava?

Vakacegu​—O na Rawata Vakacava?

NIDA bula tu ena dua na vuravura e levu kina na leqa, e vinakati meda cakacaka vakaukaua meda vakila na vakacegu. Ia ke da sa vakila tiko qori nikua, e ka ni sasaga meda dei tiko ga kina. Na cava e tukuni ena Vosa ni Kalou ena uqeti keda meda rawata na vakacegu dina nikua kei na kena se bera mai? Eda na vukea vakacava eso mera rawata tale ga qori?

NA CAVA E VINAKATI ENA VAKACEGU DINA?

Eda na vakila ga na vakacegu dina, ni sa oti na leqa da qai lomavakacegu. E vinakati tale ga meda veiwekani vinaka kei ira eso tale. Koya e bibi sara, eda na rawata na vakacegu me tawamudu nida veivolekati kei na Kalou. Eda na cakava vakacava?

Nira lomaocaoca e levu era sega kina ni vakila na vakacegu

Nida muria na ivakaro kei na ivakavuvuli dodonu i Jiova, eda vakaraitaka nida nuitaki koya, eda vinakata tale ga meda veiyaloni. (Jere. 17:7, 8; Jeme. 2:22, 23) Nida cakava qori, ena toro volekati keda, eda na vakacegui tale ga. E kaya na Aisea 32:17: “Na vua ni ivalavala dodonu dina na veiyaloni, na vua ni ivalavala dodonu dina na vakacegu kei na sautu me sega ni mudu.” Eda rawa ni vakila na vakacegu dina nida talairawarawa vei Jiova mai vu ni lomada.—Aisea 48:18, 19.

Eda na bucina tale ga na vakacegu me tawamudu ena veivuke ni yalo tabu, qori na nona isolisoli talei na Tamada vakalomalagi.—Caka. 9:31.

VEIUQETI NA YALO TABU MEDA SAGA NA VAKACEGU

E vola na yapositolo o Paula me ikatolu ni itovo “e okati ena vua ni yalo tabu” na vakacegu. (Kala. 5:22, 23) Ni vakavuna na yalo tabu na vakacegu dina, e bibi meda muria na kena veidusimaki meda bucina kina na  itovo qori. Meda veivosakitaka mada e rua na sala eda na vakila kina na vakacegu.

Kena imatai, eda na bucina na vakacegu nida wilika e veisiga na Vosa ni Kalou. (Same 1:2, 3) Nida vakasamataka vakatitobu na kena itukutuku, ena vukei keda na yalo tabu meda kila na rai i Jiova ena levu sara na ka. Kena ivakaraitaki, eda na kila na vuna e dau laurai tu ga kina vua na vakacegu kei na vuna e bibi kina vua. Nida muria na ka eda vulica ena Vosa ni Kalou, dua na ka na levu ni noda vakacegu.—Vkai. 3:1, 2.

Kena ikarua, meda kerea na veivuke ni yalo tabu ni Kalou. (Luke 11:13) E yalataka o Jiova ke da qara nona veitokoni, “ena qai taqomaka na loma[da] kei na no[da] vakasama na vakacegu ni Kalou e uasivia na vakasama kece, ena vuku i Karisito Jisu.” (Fpai. 4:6, 7) Nida kerea wasoma na veivuke ni yalo tabu, ena vakasinaiti keda ena vakacegu e nodra duadua ga o ira e dei nodra veiwekani kei koya.—Roma 15:13.

Era muria vakacava eso na ivakasala ena iVolatabu ra qai veisautaka na nodra bula mera veiyaloni kei Jiova, mera vakila na vakacegu, mera veiyaloni kei na so tale?

RAWATA NA VAKACEGU DINA

Era mai lewe ni ivavakoso nikua eso era “dau cudru” e liu, ia era sa dau veinanumi vakalevu, yalovinaka, vosovoso, yalomalua ena nodra veimaliwai kei ira na kena vo. * (Vkai. 29:22) Raica mada se dina vakacava qori ena nodrau bula e rua na dautukutuku erau vukei me rau vorata na cudru, me rau dau veiyaloni tale ga.

Ena rawati na vakacegu nida muria na ivakavuvuli vakaivolatabu, nida kerea tale ga na veivuke ni yalo tabu

Nona ivakarau ca o David e bau lai vakilai ena ka e tukuna. Ni bera ni yalataka nona bula vua na Kalou, e dau vakalelewa, dau vosa vakaukaua vei ratou na nona vuvale. Toso na gauna, e kila o David ni vinakati me veisau, me dau veiyaloni. E rawata vakacava qori? E kaya, “Au tekivu muria na ivakavuvuli vakaivolatabu, mani laurai vakalevu na veidokai ena neitou vuvale.”

E uqeta vakalevu na itovo nei Rachel na  nona isususu. E kaya, “Ena gauna mada ga qo, e dredre toka meu lewa vinaka na noqu cudru baleta niu a susu ena vuvale dau veiba.” Na cava e cakava me dau yalomalua kina? E kaya, “Au dau masu vei Jiova niu nuitaki koya.”

Qori e rua ga na ivakaraitaki ni kena sagai na veiyaloni nida muria na ivakavuvuli vakaivolatabu da qai nuitaka na veivuke ni yalo tabu. Nida bula tiko ena vuravura e levu kina na veicati, e rawa nida vakila na vakacegu eda na duavata kina vakavuvale kei ira na tacida lotu vaKarisito. Ia e uqeti keda o Jiova meda “veiyaloni kei ira na tamata kece.” (Roma 12:18) Vakacava ena rawati qori? Na cava na yaga ni noda saga na veiyaloni?

SAGA NA VEIYALONI

Nida lako ena cakacaka vakaitalatala, eda sureti ira na lewenivanua me yaga vei ira na itukutuku veivakacegui me baleta na Matanitu ni Kalou. (Aisea 9:6, 7; Maciu 24:14) Eda marautaka ni levu era rogoca. Na cava e yaco kina? Levu era sa sega tale ni yalolailai se rarawataka na ka e yaco wavoliti ira tu. Ia nikua sa tiko na nodra inuinui ra qai uqeti mera “qara na veiyaloni qai gumatua sara kina.”—Same 34:14.

Eso nikua era sega ni kauaitaka na itukutuku eda kacivaka. (Joni 3:19) Ia e vukei keda na yalo tabu meda wasea vei ira na itukutuku vinaka ena yalomalua kei na veidokai. Nida cakava qori, eda sa muria tiko na idusidusi i Jisu e vauca na cakacaka vakaitalatala ena Maciu 10:11-13, e kaya: “Ni dou curu i vale, kidavaki ira na lewena. Ke ra veiciqomi, vakacegui ira, ia ke ra sega ni veiciqomi, me suka lesu vei kemudou na vakacegu dou kauta yani.” Nida muria na ivakasala i Jisu, eda na lomavakacegu, eda rawa tale ga ni vukea eso ena dua tale na gauna.

Eda na uqeta tale ga na veiyaloni nida vosa ena veidokai vei ira na vakailesilesi ni matanitu kei ira na sega ni taleitaka na noda cakacaka. Kena ivakaraitaki, e dua na matanitu ena vanua vakaAferika e sega ni vakadonuya me tara na noda Vale ni Soqoni ena vuku ni veivakaduiduitaki. Me wali vakavinaka na leqa qori, e mani lesi e dua na tacida tagane a daukaulotu tu ena vanua qo me lai raica na Mata ni vanua qori i Lodoni. Ena lai vakamacalataka vua na veika e vauca na noda cakacaka ena nona vanua. Na cava e qai yaco?

E kaya: “Niu yaco yani ena vanua ni wawa, au kila sara ena nona isulu na marama dau rogo talevoni ni lewe ni yavusa au a vulica na kena vosa. Au kidavaki koya ena nona vosa. Dua na ka nona kidroa qai taroga, ‘Na cava oni vinakata?’ Au tukuna vua niu via raica na Mata. E qirita sara na vakailesilesi qori mani gole mai, e vakabula sara ena vosa ni vanua qori. Oti e vakarogoci au vinaka niu vakamacalataka vua na noda cakacaka na iVakadinadina i Jiova.”

Na nona veidokai na tacida qori e donu kina na nona rai na vakailesilesi ya qai taleitaka na noda cakacaka. Toso na gauna, sa vakatarai na tarataravaki ena vanua qori. Dua na ka na nodra marau na mataveitacini! Io, nida dokai ira eso tale, ena levu na kena yaga, okati kina na veiyaloni.

MARAUTAKA NA VAKACEGU ME TAWAMUDU

Nikua eda marautaka na tamata i Jiova na vakacegu dina. O na vakaitavi tale ga ena kena vakilai ni o bucina na itovo qori e okati ena vua ni yalo tabu. Koya e bibi sara, ena vakadonui iko o Jiova, o na rawata tale ga na vakacegu vakasakiti me tawamudu ena vuravura vou e vakarautaka na Kalou.—2 Pita 3:13, 14.

^ para. 13 Ena qai tabaki malua na itovo na yalololoma, e okati tale ga ena vua ni yalo tabu.