Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 JOKWA 11

Njika Muse̱ṅ Bete̱sedi ba Bibe̱l be Be̱ne̱ne̱no̱ Biso̱ e?

Njika Muse̱ṅ Bete̱sedi ba Bibe̱l be Be̱ne̱ne̱no̱ Biso̱ e?

1. Ońola nje mot’a benama a be̱nno̱ ńo̱ng’a bediedi e ?

Ne̱ni bete̱sedi ba Bibe̱l be mongwane̱no̱ biso̱ o tata biso̱me̱ne̱ e?—MYENGE 36:10.

Muweked’asu e dibie̱ buka biso̱. Ka Sango a bana ńe ndolo, a mombwea biso̱. Omo̱ń a nika, a si weki biso̱ ná di dangwe ka pula lasu. (Yeremia 10:23) Ka muna nusadi nu be̱n ńo̱ng’a bediedi ba bayedi bao, biso̱ pe̱ di be̱n ńo̱nga bediedi ba Loba. (Yesaya 48:17, 18) Bete̱sedi ba Bibe̱l be mabola bediedi bena be nde jabea di wu na Loba.​—Langa 2 Timoteo 3:16.

Mambenda ma Yehova na bediedi bao ba mokwe̱le̱ biso̱ mbad’a longe̱ ńa bwam we̱nge̱, na lee̱le̱ pe̱ biso̱ ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ minam ma bwindea. Kana Loba a wekino̱ biso̱, e te̱nge̱ne̱ ná a te̱se̱ mambenda. Jangame̱ne̱ so̱ o timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola bediedi bao ba ndolo, na be̱ pe̱ muńe̱nge̱ o bupe̱ ma mambenda na be bete̱sedi.​—Langa Myenge 19:8, 12; Bebīsedi 4:11.

2. Nje ye bete̱sedi ba Bibe̱l e?

Bete̱sedi ba Bibe̱l be nde mbale̱ yena ye bwindea. O diwengisan, mambenda me nde ońola lambo la tobotobo, me pe̱ ná ma tukwa. (Ndimbisedi 22:8) Jangame̱ne̱ o be̱ ye̱ne̱ ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni, na o njika ponda bolane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. (Minia 2:10-12) K’eyembilan, Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná, longe̱ le nde jabea la Loba. Yen ete̱sedi yena e die̱le̱ biso̱ o wum’asu y’ebolo, o ndabo asu na ke̱ je o lo̱ndo̱. Jo̱nge̱le̱ te̱ ná longe̱ le nde jabea, ke̱ di me̱nde̱ o bola me̱se̱ na me̱se̱ ná di si we̱le̱ longe̱ lasu na la bane̱ o longo.​—Langa Bebolo 17:28.

3. Njika bete̱sedi beba bekolo buka be̱se̱ e?

Yesu a to̱pedi ońola bete̱sedi beba bekolo buka be̱se̱. Ya boso e mombwea nde janda la longe̱ la mot’a benama, le nde: bia Loba, to̱ndo̱ mo̱ na bolea pe̱ mo̱ na jemea. Yen ete̱sed’a boso yangame̱ne̱ o die̱le̱ bedomsedi te̱ di mano̱ngo̱no̱. (Minia 3:6) Ba bena  ba mabupe̱ mo̱ ba matombwane̱ be̱ diko̱m na Loba, be̱ne̱ bonam ba mbale̱ na longe̱ la bwindea.​—Langa Mateo 22:36-38.

Ete̱sedi e londe̱ beba yena e lenea biso̱ musango na bane̱. (1 Korinto 13:4-7) We̱le̱ la mo̱ o ebolo le nde jembilane̱ mbadi Loba a mombweano̱ bato.​—Langa Mateo 7:12; 22:39, 40.

4. Njika muse̱ṅ bete̱sedi ba Bibe̱l be be̱ne̱ne̱no̱ biso̱ e?

Bete̱sedi ba Bibe̱l be mokwe̱le̱ mbia ne̱ni ndolo ńeno̱ ná e lata babo̱. (Kolose 3:12-14) Ete̱sedi epe̱pe̱ Eyal’a Loba e mokwe̱le̱no̱ e matata mbia ninka ná, diba jangame̱ne̱ nde be̱ mulatako ma po̱ko̱po̱ko̱.​—Langa Bebotedi 2:24.

Bupe̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l lena di kombe̱ besengedi basu ba teten na mbad’asu ńa sombwea biso̱me̱ne̱. K’eyembilan, ba sango ba bebolo ba to̱ndi o bolane̱ baboledi bena be mbale̱, be pe̱ ngiń’ebolo bukate̱ ońolana ba mabupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. (Minia 10:4, 26; Bonahebe̱r 13:18) Eyal’a Loba e mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ o bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱, na we̱le̱ pe̱ diko̱m lasu na Loba ntike̱ buka mambo m’eyobo.​—Langa Mateo 6:24, 25, 33; 1 Timoteo 6:8-10.

We̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di makombe̱ ja lasu la bwam. (Minia 14:30; 22:24, 25) K’eyembilan, bupe̱ la mbend’a Loba jombwea so̱ki di matata biso̱ te̱nge̱ne̱ maboa ma malane̱ o kwedi, nikame̱ne̱ pe̱ na mbeua ńolo ń’epańpań . (Minia 23:20) Yehova a boli biso̱ wonja ná di ńo̱ belam, nde na ede̱mo so̱. (Myenge 104:15; 1 Korinto 6:10) Bete̱sedi ba Loba be biso̱ muse̱ṅ ońolana be mokwe̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na mo̱nge̱le̱ masu na bebolo basu. (Myenge 119:97-100) Nde, Kriste̱n ya mbale̱ i si mabupe̱ bete̱sedi ba Loba bukate̱ ońola muse̱ṅ mabu ma babo̱me̱ne̱. I mabola nde nika o sesa Yehova.​—Langa Mateo 5:14-16.