Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 Dongo 7

Njá Nu Mabupe̱ Jowe̱ la Mbale̱ e?

Njá Nu Mabupe̱ Jowe̱ la Mbale̱ e?

1. Nje jangame̱nno̱ o bola o bwam ba do̱lisane̱ Loba e?

NÁ DI tombwane̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ na Loba, di sangame̱n pe̱ be̱ne̱ lambo o bolane̱ ebasi e kwedi.Jangame̱n nde o be̱ o jowe̱ la mbale̱. O nin we̱nge̱, lodun na lodun la bato o mundi ma wase ńe̱se̱ la bola nika.

2. O we̱ni wenano̱ o so̱ Mboṅ a Yehova na nje ye ka ebol’abu e?

2 Bupisane̱ eding’a Bibe̱l, ba ba mowe̱ Loba na mbale̱ be “dimuti dinde̱ne̱” lena di wu o “bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱.” (Bebīsedi 7:9) O 235 ba bekombo, lodun na lodun la Mboṅ a Yehova di mongwane̱ na ko̱di ńe̱se̱ bape̱pe̱ o jokwa mangea ma ndolo ma Yehova na nje a mengane̱no̱ biso̱.

Ne̱ni O Jemba Badubedi Ba Mbale̱

3. Mboṅ a Yehova i mowe̱ nde nja buka te̱ na njika ńai a beboledi i mabangano̱ e?

3 Mboṅ a Yehova i memba ná Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a dongame̱n o kusa jowe̱. I mabanga numa mabo̱ngo̱ o boso ba njimbidi to̱ bedinge̱dinge̱ ba bebasi.(1 Yohane 5:21) I si mowe̱ bawedi tongwea na nanga la kwedi to̱ besa bena be nde mowe̱ ma kwedi nika me̱ne̱ pe̱ na “belēdi ba midī ma bobe.” (1 Timoteo 4:1) I ma wanea pe̱ ba ba bo̱lo̱ne̱ belongi ba mbia belo̱ko̱medi tongwea na telee̱ babo̱ makaki ma Loba ońola bepumbwedi ba bawedi o paradis o nin wase.—Yohane 5:28, 29; Bebolo 24:15.

4. Nje ye ka bete̱medi ba tumba la Loba jombwea ngaṅ e?

4 Mboṅ a Yehova i si be̱n to̱ lambo o bolane̱ ngaṅ, lemba to̱ ewusu; i bi bwam bwam ná ma mambo mawa nde na Satan. I si lakisane̱ ngambi o tata babo̱—i pite̱ nde na Yehova.—Minia 18:10.

5. O njika mbadi Mboṅ a Yehova “i si mano̱ngo̱no̱ dongo na wase e?

5 Yesu a kwali ná bokwedi bao “ba titi ba wase.” (Yohane 17:16) Yesu mo̱me̱ne̱ a bangi no̱ngo̱ dongo o mambo ma mombweye̱ byanedi ba wase o pond’ao. (Yohane 6:15) Mulemlem pe̱, Mboṅ a Yehova i si ma no̱ngo̱ dongo o mambo ma byanedi kaponda wase, ko̱d’a ekombo na bila o bwam ba be̱ bato bande̱ne̱ ba nin wase. Nde ba  masawa tasi,ba ma sengane̱ pe̱ mambenda mekombo.—Johane 15:19; Roma 13:1, 7.

6. Njika myeka baboledi ba Loba ba mabupe̱no̱ jombwea diba na kwed’a diba e?

6 Ońola ná i masengane̱ betesedi ba go̱bina, Mboṅ a Yehova ya no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná maba mabu ma be̱ne̱ mapapa mabiane̱ na go̱bina. (Tito 3:1) Ya sengane̱ bediedi ba Loba, ońola nika nde ya bangano̱ diba la mawálá. (1 Timoteo 3:2) Ońola ná i mawe̱le̱ o ebolo myeka ma Bibe̱l, ye ndutu ná maba ma baboledi ba Loba ma wo̱.

7. Ne̱ni Mboṅ a Yehova ya leane̱le̱no̱ ndolo mō̱ na nune̱ e?

7 Mboṅ a Yehova i to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Ni ndolo nika me̱ne̱ pe̱ na ndol’a Loba ńa lata babo̱ ka bonasango ba mbale̱ to̱ na nika ba mawano̱ o mbia na o bekombo ba ńai na ńai. Mbeu a ńolo to̱ ponda ndutu ba kweledi te̱ mō̱ ńabu, yine̱ i ma pomane̱ po̱ o jongwane̱. Mboṅ a Yehova i malee̱le̱ ndolo o mbadi i madie̱le̱no̱ malonge̱ mabu.—Yohane 13:35.

O mundi mwa wase ńe̱se̱ Mboṅ a Yehova ye nde doi diwo̱ kana bonasango

8. Tumba la Loba di pawe̱ na njika mabola ma bobe e?

8 Tumba la Yehova la bola me̱se̱ ná di dangwe bwam,bupisane̱ mbenda. Di mapawe̱ na jiba,mpoṅ,musonje,so̱ki na bedangwedi ba katakata o ńunga. Bome ba si ma dipa bito babu. O boso ná ba matimba mboṅ a Yehova, bō̱ ba ta ba bola ma mambo, nde na jongwane̱ la Yehova ba timbi o jese̱le̱ mo̱. “Boabe̱” o miso̱ ma Loba.—1 Korinto 6:9-11.

Baboledi Ba Jemea la Loba

9. Nje kalati po̱ e kwalino̱ jombwea bebasi ba mudī musangi o Afrika e?

9 Ye mbale̱ ná jita la bebasi la kwala ná be bi mbale̱. Bena be lee̱ bebolo bende̱ne̱ o bamse̱ nika.  Ka eyembilan, jombwea nje e belabe̱ ná bebasi ba mudī musangi o Afrika, kalati po̱ ńa bīse̱ ná: “Ebola mot’a ngaṅ to̱ mot’a mianga e no̱ngo̱be̱ mususu o [bebasi ba Kristo ba peńa]. . . . Be makwala ná be mabola byemban na betańsedi.Bato̱pedi ba mudī babu ba mabola me̱ne̱ na telee̱ pe̱ ndo̱ti. Ba mabolane̱ madiba ma bosangi, mula ma sangisabe̱, mabudu, cande̱l na benumba o jeka na bo̱lise̱ maboa.”

10, 11. Ońola nje bebolo be me̱ne̱ne̱ ka betańsedi we̱nge̱ be si malee̱no̱ ná di jowe̱ di wu nde na Loba e?

10 Belongi ba be bebasi be makwala ná betańsedi nde ba lee̱ ná ebas’abu e masuabe̱le̱ na Loba. Nde nje e me̱ne̱ne̱ ka betańsedi e si malee̱ ná Yehova a do̱lisane̱ ye ebasi. Satan a mabola bato ba jowe̱ la mpoṅ “ngińa o bola betańsedi” (2 Tesalonika 2:9) Buka nika, Bibe̱l e kwali o boso ba ponda ná mabea ma bola la betańsedi mena mawe̱ na Loba, ka to̱po̱ la bedinge̱, to̱po̱ la leme̱ na dibie̱ la tobotobo, “man me̱se̱ ma me̱nde̱ no̱ngo̱ su.”—1 Korinto 13:8.

11 Yesu a bīse̱ ná: “Seto̱ moto te̱ nu mabele̱ mba ná a Sango, a Sango, mo̱ nde a me̱nde̱ jingeye̱ o janea la mo̱ń nde nu nu mabole̱ jemea la tete̱ ńe o mo̱ń. Jita ba me̱nde̱ kwalane̱ mba o bo buńa ná: A Sango, a Sango, di si ta di langwa bedinge̱ o dina lo̱ngo̱ e? Di si ta di busise̱ midī ma bobe o dina lo̱ngo̱ e? Di si boli jita la betańsedi o dina lo̱ngo̱ e? Nde na me̱nde̱ kwalane̱ babo̱ na bwē ná: Na si ta na bia bińo̱ tom; asumwe̱ mba oboso, a bińo̱ babole̱ bobe.”—Mateo 7:21-23.

12. Njá nu me̱nde jingeye̱ o janea la moń e?

12 Nja so̱ nu me̱nde̱ jingeye̱ o Janea la mo̱ń e? Buka te̱ ba bena ba mabole̱ jemea la Yehova.

Ba Te̱ Dikalo ba Janea la Loba

13. Njika ebolo Loba a mengane̱no̱ baboledi bao nin we̱nge̱ e? Banjá so̱ be o bole̱ mo̱ e?

13 Nje ye jemea la Loba ońola baboledi bao o nin we̱nge̱ e? Yesu mo̱ ná: “Min myango ma bwam ma janea mi me̱nde̱ o langwabe̱ o wase̱ ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱; denge̱ su di mapo̱.” (Mateo 24:14) Ninka nde ńe ebolo Mboṅ a Yehova i mabolano̱ na ko̱di ńe̱se̱.

14. Nje ye Janea la Loba na nja nu me̱nde̱ be̱ Kiṅ’a di Janea e?

14 “O wase ńe̱se̱” Mboṅ a Yehova ya te̱ dikalo jombwea Janea la Loba ka janea lena di me̱nde̱ janeye̱ wase ńe̱se̱ na te̱me̱ la sim. I malee̱ ná Yehova a to̱ti Yesu Kristo o be̱ Kiṅ’a di Janea na 144000 la banedi bape̱pe̱ bena ba to̱to̱be̱ otetena mbel’a moto.—Daniel 7:14, 18; Bebīsedi 14:1, 4.

15. Nje di Janea di me̱nde̱no̱ o ńamse̱ e?

15 Tongwea na Bibe̱l, Mboṅ a Yehova ya lee̱ bato ná Janea la Loba di me̱nde̱ bule̱le̱ bebokedi ba Satan be̱se̱. Beńamsedi so̱ omo̱ń a ebasi e kwedi na belēdi bao ba lowe̱ Loba na jabwe̱le̱ Diabolo! (Bebīsedi 18:8) Beńamsedi pe̱ omo̱ń a manea ma bato ma te̱m te̱nge̱ne̱ Loba!—Daniel 2:44.

16. Banja ba me̱nde̱ diabe̱le̱ na Yesu Kristo na o we̱ni ba me̱nde̱no̱ o ja e?

16 Buka nika, Mboṅ a Yehova i mabīse̱ ná Yesu Kristo a me̱nde̱ o wana minam minde̱ne̱ omo̱ń a ba be̱se̱ ba mabole̱ nje Loba a mabaise̱no̱. Ba mabe̱ bokwedi bao o wase. Bibe̱l ńa kakane̱ ná: “A me̱nde̱ sunga mutuedi nu mate̱ misea, na mutakedi na nu si be̱n mongwanedi. A me̱nde̱ bwea bayaṅabe̱ na bandenge̱ ndedi, na sunga pe̱ malonge̱ ma bandenge̱.”—Myenge 72:12, 13.

17. Ba nja buka te̱ ba te̱ dikalo la Janea la Loba e?

17 O si be̱n dibemba la bato dipe̱pe̱ lena la bole̱ jemea la Loba tongwea na te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea. Buka te̱ Mboṅ a Yehova nde i mabole̱ ná Janea la Loba di biane̱ o wase ńe̱se̱.