Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 JOKWA 8

Yehova a mapula ná baboledi bao ba be̱ bosangi

Yehova a mapula ná baboledi bao ba be̱ bosangi

‘We bosangi na nu ńe bosangi.’​—MYENGE 18:27.

1-3. (a) Ońola nje ńango a muna a mombwano̱ ná mun’ao a sangi e? (b) Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná baboledi bao ba be̱ bosangi e?

DUTEA ná ńango a muna e o boṅsane̱ mun’ao ńa mome ońol’esukulu. A mombwa bwambwam ná nu muna o̱ke̱le̱, mbo̱t’ao i sangi ye pe̱ ne̱te̱. Nika e mongwane̱ ná a be̱ne̱ ja la bwam e lee̱ pe̱ bane̱ ná bayedi bao ba mombwea mo̱.

2 Yehova, Sango asu, a mapula ná di be̱ bosangi.  (Myenge 18:27) A bi ná be̱ la bosangi le biso̱ muse̱ṅ na ná bosangi basu bo malenea mo̱ edube.​—Hesekiel 36:22; langa 1 Petro 2:12.

3 Nje ye be̱ bosangi e? Ońola nje be̱ la bosangi leno̱ pe̱ bwam ońol’asu e? Kana di mombweano̱ min myuedi, di me̱nde̱ je̱ne̱ mawengisan mō̱ mena mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ po̱ngo̱.

OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ BE̱ BOSANGI E?

4, 5. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ bosangi e? (b) Nje mambo Yehova a wekino̱ ma malee̱no̱ biso̱ ońola bosangi e?

4 Eyembilan a Yehova e mokwe̱le̱ biso̱ o be̱ bosangi. (Levitiko 11:44, 45) Njo̱m a boso ni matute̱le̱ biso̱ o be̱ bosangi ńe nde ná di mapula be̱ “bato ba membilane̱ Loba.”​—Efeso 5:1.

5 Mambo Yehova a wekino̱ ma malee̱ biso̱ ne̱ni a me̱ne̱no̱ bosangi. Yehova a te̱se̱ muyo̱mbo̱ ma mambo ná ngo̱ na madiba ba be̱ bosangi nika na nika. (Yeremia 10:12) O̱nge̱le̱ te̱ ne̱ni wase e masangise̱no̱ mo̱me̱ne̱ ke̱ bato ba málonde̱ mo̱ na mbindo. K’eyembilan, Yehova a weki no̱ki isadisadi yena i si me̱ne̱ne̱ na miso̱. Yi no̱ki isadisadi ye ná i timbise̱ mbindo lambo le muse̱ṅ. Nika ńe nde lambo la betańsedi. Bato ba mabie̱ pe̱ ba mabolane̱ no̱ki iwo̱ o jeka ná wase e bate ńama.​—Roma 1:20.

6, 7. Ne̱ni Mbend’a Mose e malee̱no̱ ná baboledi ba Yehova bangame̱n be̱ bosangi e?

6 Di me̱ne̱ pe̱ mweńa ma be̱ bosangi o Mbenda Yehova a bolino̱ Bonaisrael tongwea na Mose. K’eyembilan, ba ta bangame̱n be̱ bosangi o eyobo ná Yehova a kase jowe̱ labu. Prisi ninde̱ne̱ e ta ńangame̱n jo̱ke̱le̱ ngedi iba buńa e mingeano̱ o wum’a  bosangi bo peti. (Levitiko 16:4, 23, 24) Yine̱ prisi pe̱ i ta yangame̱n joa mā mabu na myende obiana i mabola mabea. (Bebusedi 30:17-21; 2 Myango 4:6) Moto a wusa bwabe̱ yete̱na a si bupe̱ mambenda ońola bosangi.​—Levitiko 15:31; Miso̱ngi 19:17-20.

7 Di makwala so̱ ná nje ońol’asu we̱nge̱ e? Mbend’a Mose ńe ná ńongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bete̱sedi ba Yehova. (Maleaki 3:6) E malee̱ ná bwē ná baboledi ba Yehova ba ta bangame̱n be̱ bosangi. Bete̱sedi ba Yehova be si tuko. We̱nge̱, a dia a mabaise̱ baboledi bao ná ba be̱ bosangi.​—Yakobo 1:27.

NJE YE BE̱ BOSANGI E?

8. O njika mambo jangame̱nno̱ be̱ bosangi e?

8 Ońola Yehova, be̱ bosangi nika e titi buka te̱ bola ná ńol’asu, mbo̱t’asu na ndabo asu ba be̱ bosangi. Bosangi bo matapa mambo me̱se̱ ma longe̱ lasu. Nika ná jowe̱ lasu, bedangwedi basu na mo̱nge̱le̱ masu. Ná di be̱ bosangi o miso̱ ma Yehova, jangame̱n be̱ bosangi o mambo me̱se̱ ma longe̱ lasu.

9, 10. Nje be̱ bosangi o jowe̱ lasu di mapulano̱ kwala e?

9 Jowe̱ le bosangi. Di s’angame̱n be̱ mulatako na ebasi e kwedi tomtom. Ponda Bonaisrael ba tano̱ o mikoma o Babilon, ba ta ba dingabe̱le̱ na bato ba ta ba be̱ne̱ jowe̱ di kwedi le pe̱ mbindo. Yesaya a to̱pi ná Bonaisrael ba me̱nde̱ pe̱te̱ timba o Israel ba timbise̱le̱ jowe̱ la bosangi peńa. Yehova a langwedi babo̱ ná: “Bińo̱ asumwe̱, asumwe̱, busa oten! Lo si tapa lambo di si sangi! Bińo̱ busa oten, sangise̱ bińo̱me̱ne̱.” Jowe̱ labu di si ta langame̱n lata na  belēdi, beboledi to̱ bede̱mo ba ebasi e kwedi ya Babilon.​—Yesaya 52:11.

10 We̱nge̱, kriste̱n a mbale̱ pe̱ i mapanda etum na ebasi e kwedi. (Langa 1 Korinto 10:21.) O wase ńe̱se̱, beboledi jita, bede̱mo to̱ mambo bato ba dube̱no̱ ba se̱medi nde o belēdi ba ebasi e kwedi. K’eyembilan, bato bō̱ ba dube̱ ná di wedi te̱ lambo le biso̱ oteten lena di si mawo̱; beboledi jita pe̱ be se̱medi nde omo̱ń a di dube̱. (Mulangwedi 9:5, 6, 10) Kriste̱n yangame̱n banga i ńai a beboledi. Belongi basu ba mbia be ná be ńakisane̱ biso̱ o no̱ngo̱ dongo oten. Nde kana di mapulano̱ be̱ bosangi o miso̱ ma Yehova, di si mese̱le̱ ná nika e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu.​—Bebolo 5:29.

11. Nje be̱ne̱ bedangwedi be bosangi di mapulano̱ kwala e?

11 Bedangwedi be bosangi. Ońola Yehova, ná di be̱ bosangi jangame̱n banga musonje o mbadi ye̱se̱. (Langa Efeso 5:5.) O Bibe̱l Yehova a malangwea biso̱ ná di ‘ńe musonje mīla.’ A kwali ná bwē ná ba bena ba titi ko̱nji “ba si me̱nde̱ sangwa janea la Loba” yete̱na ba s’ate̱le̱.​—1 Korinto 6:9, 10, 18; ombwa Maki ma su la kalati 22.

12, 13. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ bosangi o mo̱nge̱le̱ e?

12 Mo̱nge̱le̱ me bosangi. Bebolo be masambwe̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma moto. (Mateo 5:28; 15:18, 19) Mo̱nge̱le̱ masu me te̱ bosangi bedangwedi basu pe̱ be mabe̱ bosangi. Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di mabe̱ di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe ponda iwo̱. Ma po̱i te̱, jangame̱n panga mo̱ dibokime̱ne̱. Di si boli te̱ nika, son na son mulema masu mu si mabe̱ pe̱ bosangi. Je  ná di kumwa pula bola mambo me biso̱ o mo̱nge̱le̱. O diwengisan, jangame̱n londe̱ mulema masu na mo̱nge̱le̱ me bosangi. (Langa Filipi 4:8.) Jangame̱n banga ná mambo ma lati na musonje to̱ njo nde ma longe̱le̱ biso̱. Di mapo̱so̱ pe̱ nje di malangano̱, di mombwano̱ na di mato̱peano̱ na dibie̱.​—Myenge 19:9, 10.

13 Ná di tingame̱ na ndol’a Loba, jangame̱n be̱ bosangi o jowe̱ lasu, o bedangwedi basu na o mo̱nge̱le̱ masu. Nde ye pe̱ mweńa ońola Yehova ná di be̱ bosangi o eyobo.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI BE̱ BOSANGI O EYOBO E?

14. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di be̱ bosangi o eyobo e?

14 Di sangise̱ te̱ ńol’asu na nje ye̱se̱ e dinge̱le̱ biso̱, nika e mabe̱ bwam ońola biso̱me̱ne̱ na bato bena ba dinge̱le̱ biso̱. Di mabe̱ muńe̱nge̱, bane̱ pe̱ ba to̱ndo̱ be̱ na biso̱. Nde di be̱n njo̱m a tobotobo o be̱ bosangi o eyobo. Bosangi basu bo mawanea Yehova edube. O me̱ne̱ te̱ muna ńena ńe mbindo ponda ye̱se̱, we ná o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe te̱nge̱ne̱ bayedi bao. Nika pe̱ nde bato beno̱ ná ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe te̱nge̱ne̱ Yehova, yete̱na di si no̱ngi ponda ońola biso̱me̱ne̱ ná di be̱ bosangi. Paulo a kwali ná: “Di titi to̱ moto eso̱njisan, ná ebol’asu e si sabe̱; nde di malee̱le̱ nde biso̱me̱ne̱ o mambo me̱se̱ ka baboledi ba Loba.” ​—2 Korinto 6:3, 4.

Biso̱ baboledi ba Yehova, jangame̱n sangise̱ ńol’asu n’eboko asu

15, 16. Nje jeno̱ ná di bola ná di be̱ bosangi e?

15 Ńol’asu na mbo̱t’asu. Jangame̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ sangise̱ biso̱me̱ne̱ buńa te̱. K’eyembilan, e we̱li te̱  be̱, di mo̱ke̱le̱ buńa te̱. Di moa mā masu na so̱pi, tobotobo obiana di mipe̱, di mada to̱ ke̱ di mawa o ndabo a mbusa, na ke̱ di tapi lambo la mbindo. Joa la mā le ná le̱ne̱ne̱ ka lambo disadi, nde nika ńe mweńa ońolana di meka no̱ki i mawane̱ maboa ná i camane̱. Nika ńe pe̱ ná e sunga bato. Di si be̱n te̱ ndabo a mbusa, je ná te̱ nde di so̱ mwano ma bwam mupe̱pe̱ o kudumane̱ mbindo asu. Bonaisrael ba pond’a kwaṅ ba si ta ba be̱ne̱ ndabo a mbusa, ba ta so̱ nde ba pule̱ mbindo abu etum na mino̱ko̱ na tongo a madiba.​—Ndimbisedi 23:12, 13.

16 Di titi eto̱m o be̱ne̱ mbo̱ti ye tobotobo, ye mususedi munde̱ne̱ to̱ i busi peńa. Nde yangame̱n be̱ ne̱te̱ na bosangi. (Langa 1 Timoteo 2:9, 10.) Ponda  ye̱se̱ di mapula ná je̱ne̱ne̱ lasu di bole ná Yehova a sesabe̱.​—Tito 2:10.

17. Ońola nje jangame̱nno̱ sangise̱ ndabo asu n’eboko e?

17 Ndabo asu n’eboko. To̱ we̱ni di majano̱, jangame̱n sabangane̱ ndabo asu. Di mombwea pe̱ ná mutoa masu, tututu to̱ medi masu ba sangi, tobotobo ke̱ di malane̱ mo̱ o ndongame̱n to̱ o dikalo. Omo̱ń a me̱se̱, o dikalo di malangwea bato ná longe̱ di me̱nde̱ be̱ o wase ni timbisabe̱ paradisi ńe bosangi. (Lukas 23:43; Bebīsedi 11:18) Ndabo asu n’eboko be ná ba lee̱ ná je o boṅsane̱ tatan o be̱ longe̱ o ni was’a peńa ńe bosangi.

18. Ońola nje di mapulano̱ ná epol’asu ya jowe̱ e be̱ bosangi e?

18 Epol’asu ya jowe̱. Di malee̱ ná di to̱ndi bosangi ke̱ di masangise̱ epol’asu ya ndongame̱n, e be̱ Ndabo a Janea to̱ wum’a mako̱to̱ne̱. Nged’a boso bato ba mapo̱no̱ o Ndabo a Janea, ba yo̱ki be̱ mańaka o je̱ne̱ ne̱ni ńeno̱ bosangi. Nika e masesa Yehova. Kana jeno̱ belongi ba mwemba, biso̱ be̱se̱ je ná jongwane̱ o bosangi ba Ndabo a Janea na sabangane̱ pe̱ mo̱.​—2 Myango 34:10.

ESE̱LE̱ BEDE̱MO BA MBINDO

19. Nje jangame̱nno̱ banga e?

19 To̱ná Bibe̱l e si makwaleano̱ ońol’ede̱mo a bobe te̱ jangame̱nno̱ banga, e mabola biso̱ bete̱sedi bena be mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo. A si mapula ná di ńo̱ sika, di no̱nge banga to̱ ná di ńo̱ belam buka dime̱ne̱. Je te̱ mako̱m ma Loba, di mabanga i ńai a mambo. Ońola nje e? Ońolana di mabola longe̱ edube na  mbale̱. Be bede̱mo be ná be bola ná longe̱ lasu di be̱ esungu, be bola pe̱ ná biso̱ to̱ bato bena ba dinge̱le̱ biso̱ ba boe. Bato jita ba makeka jese̱le̱ be bede̱mo ba bobe ońola ja labu la bwam. Nde biso̱ mako̱m ma Yehova, di be̱n njo̱m a tobotobo o jese̱le̱ be bede̱mo; ni njo̱m ńe nde ndolo di be̱nedino̱ Loba. Eso̱mb’a muto ewo̱ e kwali ná: “Na jongwane̱ la Yehova, na sangise̱ longe̱ lam, na te̱me̱ pe̱ wonja na beboledi ba mbindo . . . Na mo̱nge̱le̱ ná e wusa be̱ mba ndutu jita o wana man mawengisan na mbame̱ne̱.” Jombweye bete̱sedi ba Bibe̱l betanu be ná bongwane̱ moto o jese̱le̱ bede̱mo ba bobe.

20, 21. Njika bede̱mo Yehova a mapulano̱ ná jese̱le̱ e?

20 “A bandolo, kana di be̱nno̱ so̱ ninka makaki, di sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱ ń’eyobo na ńa mudī, na londise̱ bosangi mbom o bo̱ngo̱ ba Loba.” (2 Korinto 7:1) Yehova a mapula ná jese̱le̱ bede̱mo ba mbindo bena be ná be takise̱ mo̱nge̱le̱ masu na ńol’asu.

21 O 2 Korinto 6:17, 18 di be̱n njo̱m a “sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱.” Yehova a malangwea biso̱ ná: “Lo si tapa lambo di si sangi.” A kakane̱ pe̱ ná: “Nde na me̱nde̱ kasa bińo̱, na me̱nde̱ be̱ bińo̱ sango, bińo̱ pe̱ lo me̱nde̱ be̱ mba bana ba bome na ba bito.” E, Yehova a me̱nde̱ to̱ndo̱ biso̱ kana sango nu to̱ndi bana bao, yete̱na di bangi nje ye̱se̱ ye ná e bola ná di si be̱ bosangi.

22-25. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o banga bede̱mo ba mbindo e?

22 “To̱ndo̱ Sango, Loba lo̱ngo̱, na mulema  mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱.” (Mateo 22:37) Nika nde ńe byanedi be kolo buka be̱se̱. (Mateo 22:38) Yehova a dongame̱n o kusa ndol’asu ńe̱se̱. Ne̱ni jeno̱ ná di to̱ndo̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱ yete̱na di mapo̱so̱ bola mambo ma mabole̱ ná longe̱ lasu di be̱ esungu, to̱ ma matakise̱ mo̱nge̱le̱ masu e? O diwengisan, di mabola me̱se̱ na me̱se̱ o bola longe̱ a bolino̱ biso̱ edube.

23 “[Yehova] nde a mabole̱ be̱se̱ longe̱ na we̱i na mambo me̱se̱.” (Bebolo 17:24, 25) Diko̱m lo̱ngo̱ di boli te̱ wa jabea la tiki, mo̱ o mapimba nde mo̱ to̱ ńamse̱ mo̱ e? Longe̱ le nde jabea la betańsedi di mawe̱ na Yehova. Di to̱ndi di jabea jita. Di mapula so̱ bolane̱ longe̱ lasu o mbadi ni masese̱ Yehova.​—Myenge 36:10.

24 “To̱ndo̱ munaso̱ngo̱ ka wame̱ne̱.” (Mateo 22:39) Seto̱ biso̱ buka te̱ nde bede̱mo ba mbindo be matakise̱no̱. Be pe̱ ná be takise̱ bato ba dinge̱le̱ biso̱, tobotobo ba bena di to̱ndino̱. K’eyembilan, moto nu maje̱ o bolongi bō̱ na muńo̱ sika e ná a boa, ońolana mūdi ma sika mu maso̱lo̱ mo̱ oteten. Nde jese̱le̱ te̱ bede̱mo ba bobe, di malee̱ bato ba dinge̱le̱ biso̱ ná di to̱ndi babo̱.​—1 Yohane 4:20, 21.

25 “Bola babo̱ bo̱nge̱le̱ ná ba sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a manea ma be̱n doi, ba sengane̱.” (Tito 3:1) O bekombo jita, be̱ne̱ to̱ bolane̱ banga le nde bula la mbenda. Kana Yehova anedino̱ biso̱ ná di bole manea edube, di mabupe̱ so̱ i ńai a mambenda.​—Roma 13:1.

Je te̱ bosangi, di masesa Yehova

26. (a) Nje jangame̱nno̱ bola ná Yehova a kase jowe̱ lasu e? (b) Ońola nje jangame̱nno̱ bola me̱se̱ o be̱ bosangi e?

 26 Di mapula te̱ be̱ mako̱m ma Yehova, je ná je̱ne̱ ná di be̱n ńo̱ng’a tukwa mambo mō̱. Ye te̱ nika, jangame̱n botea dibokime̱ne̱. E titi bu o jese̱le̱ ede̱mo a bobe, nde je ná di bola nika! Yehova a kakane̱ ná a mongwane̱ biso̱. A kwali ná: “Mba nde ne Yehova, Loba lo̱ngo̱, nu malee̱ wa nje ye ońola bwam bo̱ngo̱, na ńena nu madie̱le̱ wa o ngea o do̱lino̱ dangwa.” (Yesaya 48:17) Di boli te̱ me̱se̱ o be̱ bosangi, je ná di be̱ mbaki ná di mabola ná Loba lasu di sesabe̱.