Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 BETELEDI BA MBATA

Soma la dibato la ńungu, mpo̱so̱ko, na bolea l’ekombo

Soma la dibato la ńungu, mpo̱so̱ko, na bolea l’ekombo

Soma la dibato la ńungu. Mboṅ a Yehova i dube̱ ná yo̱lo̱me̱ oboso ba dibato la ńungu to̱so̱ soma la mo̱, lambo lena di yo̱ki bolane̱ o ni ponda mwenge m’ekombo mweno̱ lo̱ngo̱be̱, le nde eboled’a jowe̱ yena e malee̱le̱ nde ná jongise̱ di mawa nde n’Ekombo to̱so̱ na badiedi bao nde seto̱ na Loba. (Yesaya 43:11; 1 Korinto 10:14; 1 Yohane 5:21) Mō̱ ńa ba badiedi a ta nde Kiṅe̱ Nebukadnesar ńa Babilon ńa kwaṅ. O bwam ba jubise̱ bato na jasame̱ lao, nikame̱ne̱ pe̱ na ko̱d’ao ńa jowe̱, nin kiṅ’a ngińa e ta e te̱se̱ njimbidi ninde̱ne̱, na mo̱ e ńakisane̱ be̱se̱ ba ta owas’a doi lao ná ba yo̱lo̱me̱ oboso bao o ni ponda musiki, ka mu ma mwenge m’ekombo, mweno̱ jobabe̱. Nde, bana ba Bonahebe̱r balalo​—Sadrak, Mesak, na Abednego​—ba ta ba banga nungame̱ wase oboso ba njimbidi, to̱ná nika e wusano̱ lenea babo̱ beko̱kisedi ba kwedi.​—Daniel, bepasi 3.

Karlton Hayes, mō̱ ńadibie̱ la nin wase a tili ná: o min mińa masu, “eyemban a mom ya ko̱d’ekombo ye nde dibato la ńungu, mo̱ pe̱ nde le dibongo la jowe̱ l’ekombo . . . Bome ba mawuta tamb’abu o ponda dibato la ńungu leno̱ o tomba; bapo̱nge̱ myenge ba malule̱ myenge o jowe̱ mo̱, bana ba malo̱ngo̱ myenge m’ekombo.” A bati pe̱ ná: Ko̱d’ekombo pe̱  e be̱n mao mińa mi belabe̱ ná “mińa ma bosangi,” ka nje te̱ e yo̱kino̱ be̱ ke̱ ba mabolise̱ ngando inde̱ne̱ y’ekombo, nikame̱ne̱ pe̱ na ya “basangedi na ngum” ao na “mandabo” mao to̱so̱ bepolo bao ba jowe̱. O jako̱to̱ne̱ la nte̱le̱le̱ o Brasil, minista me mwaned’a milo̱ṅ ma bila, embi ná: “Dibato la ńungu di mabolabe̱ edube, ba mowe̱ pe̱ mo̱ . . . ka nje te̱ ba mowe̱no̱ ekombo a bambambe̱.” Kalati po̱ e bamse̱ ná: “dibato la ńungu, nikame̱ne̱ pe̱ na mbasa, be nde mambo ma jowe̱.”​—The Encyclopedia Americana.

Ni kalati me̱ne̱ e sukan pe̱ kwala ná, mwenge m’ekombo “mu malee̱le̱ ndol’ekombo a ba mbambe̱, mu yo̱ki pe̱ baise̱ Loba ná a die̱le̱ na tata ekombo to̱so̱ badiedi bao.” Di titi so̱ ná di kwala ná baboledi ba Yehova ba si te̱nge̱n yete̱na ba me̱ne̱ beboledi b’ekombo be be̱n oten, soma la dibato la ńungu na lo̱ngo̱ la mwenge m’ekombo ka beboledi ba jowe̱. Ke̱ ńe o to̱pea ońola bana ba Mboṅ a Yehova ba mabange̱ some̱ dibato la ńungu, to̱so̱ kana so̱ngo̱ o besukulu ba Amerika ná, ba mabe̱ sengane̱, jemea, na sibise̱ babo̱me̱ne̱ o mususu mwe̱se̱ owas’ekombo; kalati The American Character e kwali ná: “O jita la mika mi kaisabe̱, ndabo a bekaisedi ninde̱ne̱ e sukan o bamse̱ ná be beboledi ba buńa te̱ be nde beboledi ba jowe̱.”

To̱ná Mboṅ a Yehova i si mano̱ngo̱no̱ dongo o be beboledi Bibe̱l e bangino̱, i mabola ba ba mano̱nge̱ dongo edube. Ba mabola pe̱ dibato la ńungu na bene̱ byemban edube, ba memba pe̱ banedi ba te̱se̱be̱ ka ‘manea ma be̱n ngińa omo̱ń abu,’ ma maboleye̱ ka “muboled’a Loba.” (Roma 13:1-4) Ońola nika, Mboṅ a Yehova i mabupe̱ jome̱le̱ la kane̱ “ońola kiṅe̱ na be̱se̱ bena ba be̱n doi.” Janda lasu le nde “ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la musango na la pī o dube̱ la Loba le̱se̱ na bwam bwe̱se̱.”​—1 Timoteo 2:2.

Bola la doi o mpo̱so̱ko ma politik. Kriste̱n a mbale̱ i mabola wonja bane̱ ba be̱nno̱ o po̱so̱ edube. Ba si mate̱nge̱ne̱ mpo̱so̱ko, ba masengane̱ banedi bena ba po̱so̱be̱. Nde, ba si mano̱ngo̱ dongo to̱ diwo̱ o bekwali ba politik ba bekombo. (Mateo 22:21; 1 Petro 3:16) Nje Kriste̱n ńangame̱ne̱no̱ bola o  bekombo we̱ni mpo̱so̱ko ma politik mweno̱ eto̱m e, to̱so̱ owe̱ni banga lao la bola doi leno̱ ná di wanea mo̱ bosinga e? Kriste̱n e dutedi te̱ ná, Sadrak, Mesak, na Abednego ba ta bala etum nate̱na o sanj’a Dura, ńe ná e no̱ngo̱ bedomsedi ba wala o ndabo a mpo̱so̱ko ke̱ ńe o milemlem ma bete̱medi, yete̱na doi lao la mulema di si makaise̱ mo̱. Nde, e no̱nge jangame̱ye̱ ná e si no̱ngo̱ dongo. Ńangame̱ne̱ jombwea ben bete̱sedi mutoba:

  1. Bokwedi ba Yesu ba “titi ba wase.”​—Yohane 15:19.

  2. Kriste̱n ye nde bamuloloma ba Kristo na Janea lao.​—Yohane 18:36; 2 Korinto 5:20.

  3. Mwemba ma Kriste̱n mu lati o dube̱, belongi bao pe̱ be malee̱le̱ mulemlem ma ndolo ka Kristo.​—1 Korinto 1:10; Kolose 3:14.

  4. Ba ba mapo̱se̱ mudiedi, ba be̱n dongo la m’bē̱ o to̱ nje a mabolano̱​—Maka bete̱sedi be maso̱be̱ o byala be tilabe̱ o 1 Samuel 8:5, 10-18; na o 1 Timoteo 5:22.

  5. Yehova a ta e̱ne̱ ńo̱ng’a Israel ńa be̱ne̱ moto ka mudiedi k’eyemban e malee̱le̱ ná ba bangi mo̱.​—1 Samuel 8:7.

  6. Kriste̱n yangame̱ne̱ to̱po̱ na bwē, ke̱ i makwalisane̱ bato ba bepepa ba politik be̱se̱ jombwea Janea la Loba.​—Mateo 24:14; 28:19, 20; Bonahebe̱r 10:35.

Bolea l’ekombo. O bekombo bō̱, go̱bina a mabaise̱ ná ba bena ba mabange̱ bola ebol’a sonj’a bila, ba boleye ekombo mbadi nipe̱pe̱ o pambo a ponda po̱ te̱nge̱. Jangame̱ne̱ kane̱ yete̱na e mapula ná di no̱nge i ńai a bedomsedi, je pe̱ to̱ ná di kwalea nika na Kriste̱n po̱ ńoú o mudī, denge̱ di masengane̱ doi lasu la mulema o no̱ngo̱ bedomsedi be se̱medi o nje jokono̱ jombwea di to̱ti.​—Minia 2:1-5; Filipi 4:5.

Eyal’a Loba e makwalane̱ biso̱ ná ‘di sengane̱ manea ma be̱n doi, di le̱le̱me̱ o bola ebol’a bwam te̱, . . . di be̱ muyao.’ (Tito 3:1, 2) Na be byala o jo̱nge̱le̱, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi kana min: ‘Jemea o bola y’ebol’ekombo le ná di bola mba ná no̱ngo̱ dongo o nje e s’angame̱n e, to̱so̱ di bola mba ná so̱lo̱ o jowe̱ di kwedi e?’ (Mika 4:3, 5; 2 Korinto 6:16, 17) ‘Bola la yen ebolo di me̱nde̱ bola ná e be̱ mba ndutu o londise̱ m’bē̱  mam ma Kriste̱n e, to̱so̱ jeka mba na bambam o londise̱ mo̱ e?’ (Mateo 28:19, 20; Efeso 6:4; Bonahebe̱r 10:24, 25) ‘O mune̱ múdi, bola la y’ebolo di me̱nde̱ bola mba ná be̱ne̱ ponda o bata lańse̱ mambo ma mudī, ka te̱ la dikalo o ponda mususu e?’​—Bonahebe̱r 6:11, 12.

Yete̱na doi la mulema la Kriste̱n di si makaise̱ mo̱ o bolea ekombo o mulopo ma wala o beboa, bonasango bangame̱ne̱ bola bedomsedi bao edube. (Roma 14:10) Ye pe̱ te̱ ná e̱n na mo̱me̱ne̱ ná a titi ná a bola y’ebolo, bonasango bangame̱ne̱ pe̱ bola be bedomsedi edube.​—1 Korinto 10:29; 2 Korinto 1:24.