Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 JOKWA DI LONDE̱ DOM NA DIBUA

Ja be̱be̱ na Yehova

Ja be̱be̱ na Yehova

1, 2. Owe̱ni jeno̱ ná di so̱ diwutamea we̱nge̱ e?

DUTEA ná we o dangwa o eboko o buńa ba múdi. Mo̱ń e málonda na mawindiwindi, mo̱te̱mo̱te̱ i ni pańa, ngad’a loba i mábotea ko̱. Mbua e mábotea yo̱le̱. O ni wasa diwutamea. Na mulema mu siba wa ná o so̱i wuma mbo̱le̱ na yanji pe̱!

2 Je nde o mulemlem ma bete̱medi o nin we̱nge̱. Wase e mabenga nde be̱ bobe mo̱ na mo̱. We ná o baise̱ o wame̱ne̱ ná, ‘Owe̱ni neno̱ ná na so̱ diwutamea e?’ Mutiled’a kalat’a Myenge a tili ná: “Na makwalane̱ Yehova na: Diwutamea lam na ndabo am ńa ngińa, Loba lam na pite̱no̱.” (Myenge 91:2) E, Yehova e ná a bola ná di sibise̱ mulema tatan ońola mitakisan masu, a bola pe̱ biso̱ dipita la betańsedi ońola kie̱le̱ ni maye̱.

3. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná Yehova a be̱ diwutamea lasu e?

3 Ne̱ni Yehova a matatano̱ biso̱ e? E ná ongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱, e pe̱ ngińa buka to̱ njika moto ńe ná nu keka je̱nse̱ biso̱ sese. To̱ lambo la bobe di ko̱ye̱ nde biso̱ tatan, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ o po̱ngulane̱ bo bobe o mińa ni maye̱. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná: “Bińo̱ ja o ndol’a Loba.” (Yuda 21) E mapula ná di je be̱be̱ na Yehova ná di kusane̱ mo̱ jongwane̱ o ponda ndutu. Nde, ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

EMEA NDOL’A LOBA

4, 5. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ ndol’ao e?

4 Ná di je be̱be̱ na Yehova, jangame̱ne̱ o so̱ṅtane̱  nate̱na o njika dime̱ne̱ a to̱ndino̱ biso̱. Dutea o mambo me̱se̱ Yehova a boledino̱ biso̱. A boli biso̱ mudo̱led’a wase a londe̱no̱ na myele na ńama ya mpesa ba mubisane̱. A boli pe̱ biso̱ da di ńe̱nge̱n o da na madiba ma sangi o ńo̱. Tongwea na Bibe̱l, Yehova okwe̱le̱ biso̱ dina lao nikame̱ne̱ pe̱ na bede̱mo bao be betańsedi. Omo̱ń a me̱se̱, a lee̱le̱ biso̱ ndol’ao ponda a lomno̱ Mun’ao ńa ndolo, Yesu, o wase ná a bole longe̱ lao ońol’asu. (Yohane 3:16) Ońola di jabea nde di be̱nno̱ dipita la betańsedi la kie̱le̱ ni maye̱.

5 Yehova a te̱se̱ Janea la Mesia, janea di boki o mo̱ń lena di me̱nde̱ bo̱le̱ take ńe̱se̱ son a ponda. Di Janea di me̱nde̱ timbise̱le̱ wase paradisi, owe̱ni moto te̱ a me̱nde̱no̱ ja na musango a be̱ pe̱ bonam o bwindea. (Myenge 37:29) Mbadi nipe̱pe̱ Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ ndol’ao ńe nde tongwea na jokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni be̱ne̱ tatan mbad’a longe̱ ńe bwam buka ye̱se̱. A mabaise̱ pe̱ biso̱ ná di kane̱ mo̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o senga mika masu. Yehova a lee̱le̱ mō̱ na mō̱ ńasu te̱ ndol’ao na bwē.

6. Ne̱ni o malee̱le̱no̱ ná wemedi ndol’a Yehova e?

6 Ne̱ni o malee̱le̱no̱ ná wemedi ndol’a Yehova e? Lee̱le̱ mo̱ ná o matimbise̱le̱ masoma ońola nje ye̱se̱ a boledino̱ wa. Nje e mabwesane̱ ndutu ye nde ná, jita la bato we̱nge̱ ba si bi timbise̱le̱ masoma. Nika pe̱ nde e tano̱ ponda Yesu a tano̱ o wase. Buńa bō̱, Yesu a ta a bo̱lise̱ dom la bato ba mulo̱ngo̱, nde mō̱ na mune nde a timbise̱le̱ mo̱ masoma. (Lukas 17:12-17) Di mapula o be̱ ka nu moto nu timbise̱le̱ Yesu masoma. Di mapula timbise̱le̱ Yehova masoma ponda ye̱se̱.

7. Njika ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ jangame̱nno̱ to̱ndo̱ Yehova e?

7 Jangame̱ne̱ pe̱ lee̱le̱ Yehova ndol’asu. Yesu a langwedi bokwedi bao ná bangame̱ne̱ to̱ndo̱ Yehova na mulema  mabu mwe̱se̱, na mudī mabu mwe̱se̱, na jo̱nge̱le̱ labu le̱se̱ pe̱. (Langa Mateo 22:37.) Nje nika e mapulano̱ kwala e?

8, 9. Ne̱ni di malee̱le̱no̱ Yehova ná di to̱ndi mo̱ e?

8 Mo̱, kwala la buka te̱ ná di to̱ndi Yehova di dongame̱n e? Ke̱m. Di to̱ndi te̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱, mudī masu mwe̱se̱, di me̱nde̱ lee̱le̱ mo̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱ tongwea na bebolo basu. (Mateo 7:16-20) Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná se̱ṅse̱ṅ ná di to̱ndi te̱ Loba, di me̱nde̱ ne̱nge̱ mbend’ao. Mo̱, nika ńe ndutu e? Ke̱m, ońolana “mbend’a [Yehova] i titi bwambi.”​—Langa 1 Yohane 5:3.

9 Je bonam na mutam o longe̱ ke̱ di masengane̱ Yehova. (Yesaya 48:17, 18) Nde, nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o ja be̱be̱ na Yehova e? Jombweye te̱ nika.

BENGA SISEA BE̱BE̱ NA YEHOVA

10. Ońola nje wangame̱nno̱ benga jokwa jombwea Yehova e?

10 Ne̱ni o timbino̱ be̱ diko̱m la Yehova e? Tongwea na jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l, o timbi o bata bia Yehova, o longa pe̱ mulatako ma diko̱m na mo̱. Mu mulatako ma diko̱m mwe nde ka wea i mońe̱ weno̱ o pula kombe̱ ná i si dima. Mulemlem ka nje te̱ wea i be̱nno̱ ńo̱ng’a mula o jońa, e mapula ná o benge jokwa jombwea Yehova ná diko̱m lańu di tike be̱ ngińa.​—Minia 2:1-5.

Mulemlem kana wea, ndolo o be̱ne̱ne̱no̱ Yehova e be̱n ńo̱ng’a mula ná e si dima

11. Ne̱ni belēdi ba Bibe̱l be matapano̱ wa e?

11 Nika weno̱ o benga jokwa Bibe̱l, o me̱nde̱ o jokwa mambo ma matape̱ wa mulema. Maka ne̱ni bokwedi ba Yesu baba ba tapabe̱no̱ o mulema ke̱ Yesu e o bola babo̱ beteledi ba bedinge̱. Ba kwali ná: “Milema mi si ta mi to̱ biso̱ oteten, ni ponda a tano̱ a kwalisane̱ biso̱ o ngea, a teleye̱no̱ pe̱ biso̱ betiledi e?”​—Lukas 24:32.

12, 13. (a) Nje ye ná e po̱ye̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ Loba e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di kombe̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova longe̱ e?

 12 Mulemlem ka nje te̱ milema ma bokwedi mi tano̱ mi tapabe̱ ponda ba so̱ṅtane̱no̱ Betiledi, pondapo̱ nika pe̱ nde o tapabe̱no̱ o mulema ponda o botedino̱ o so̱ṅtane̱ Bibe̱l. Nika ńongwane̱ wa o bia Yehova, na o to̱ndo̱ mo̱. Ye̱ke̱i te̱ o si me̱nde̱ pula ná ni ndolo e wo̱ye̱.​—Mateo 24:12.

13 Ponda o mabe̱no̱ diko̱m la Loba, wangame̱ne̱ o we̱ na ngińa ná diko̱m lańu di tike be̱ ngińa. Wangame̱ne̱ benga jokwa jombwea mo̱ na Yesu, o dutea pe̱ o nje o mokwano̱ na ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ nika o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. (Yohane 17:3) O ponda weno̱ o langa to̱so̱ jokwa Bibe̱l, baise̱ o wame̱ne̱ ná: ‘Nje nika e mokwe̱le̱no̱ mba jombwea Yehova Loba e? Ońola nje nangame̱nno̱ o to̱ndo̱ mo̱ na mulema mam mwe̱se̱ na mudī mam mwe̱se̱ e?’​—1 Timoteo 4:15.

14. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ ná ndolo di to̱ndino̱ Yehova e be̱ ngińa e?

 14 O be̱n te̱ diko̱m la bwam, o makwalisane̱ mo̱ ponda te̱, nika e mabola ná diko̱m lańu di tike be̱ ngińa. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ di makwalisane̱ Yehova ponda te̱ o muka, nika e mabola ná ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱ e tike be̱ ngińa. (Langa 1 Tesalonika 5:17.) Muka mwe nde jabea la betańsedi di kusanno̱ Sango asu ńe o mo̱ń. Jangame̱ne̱ o kwalisane̱ mo̱ ponda ye̱se̱ na mulema mwe̱se̱. (Myenge 62:9) Di s’angame̱ne̱ ne̱nge̱ byala ba muka di matimbise̱le̱no̱ ponda te̱, muka masu mu we nde biso̱ o mulema. E, di bengi te̱ jokwa Bibe̱l, di kane̱ pe̱ na mulema mwe̱se̱, di me̱nde̱ bola ná ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova e tike be̱ ngińa.

KWALISANE̱ LA BANE̱ JOMBWEA YEHOVA

15, 16. Ne̱ni o me̱ne̱no̱ ebol’a dikalo e?

15 Di mapula te̱ tika ja be̱be̱ na Yehova, e mapula pe̱ ná di kwalisane̱ bane̱ jombwea dube̱ lasu. Kwalisane̱ la bane̱ jombwea Yehova le nde edube ende̱ne̱. (Lukas 1:74) Ye pe̱ nde m’bē̱ Yesu a bolino̱ Kriste̱n a mbale̱ ye̱se̱. Mō̱ ńasu te̱ angame̱ne̱ langwa myango ma bwam ma Janea la Loba. Mo̱, o ni bola nika e?​— Mateo 24:14; 28:19, 20.

16 Ńamuloloma Paulo a ta e̱ne̱ ná ebol’a te̱ la dikalo ye tiki jita; a bele̱ mo̱ ná “diwuta la bema.” (2 Korinto 4:7) Langwea la bane̱ jombwea Yehova na mwano mao nde le ebol’a mweńa e buki be̱se̱ weno̱ ná o bola. Nika ńe nde mbadi weno̱ ná o bolea Yehova, o we̱le̱ pe̱ nje o maboleano̱ mo̱ mweńa. (Bonahebe̱r 6:10) Dikalo le pe̱ ná di wanea wa tombwane̱ nikame̱ne̱ pe̱ na ba bena ba malambe̱ye̱ wa toi, ońolana o mongwane̱ bane̱ na wame̱ne̱ pe̱ o sisea be̱be̱ na Yehova na be̱ne̱ pe̱ longe̱ la bwindea.  (Langa 1 Korinto 15:58.) Ebolo epe̱pe̱ ye ye ná e wanea wa mutam mu buki mu e?

17. Ońola nje ebol’a te̱ la dikalo yeno̱ musunga e?

17 Ebol’a te̱ la dikalo ye musunga jita. Jangame̱ne̱ o “langwa eyala,” jangame̱n pe̱ “tingame̱ oten.” (2 Timoteo 4:2) Bato ba be̱n ńo̱ngi o senga ońol’a Janea la Loba. Bibe̱l e makwala ná: “Buńa bonde̱ne̱ ba Yehova bwe be̱be̱, bwe be̱be̱, bo masunga po̱!” ‘bo si mako̱!’ (Sefańa 1:14; Habakuk 2:3) E, son a ponda, Yehova a me̱nde̱ ńamse̱ was’a Satan ńa bobe. Oboso ná nika e mabolane̱, bato bangame̱n o jomabe̱le̱ ná ba po̱se o bolea Yehova.

18. Ońola nje jowe̱ Yehova mwemba na yine̱ Kriste̱n a mbale̱ e?

18 Yehova a mapula ná jowe̱ mo̱ mwemba na yine̱ Kriste̱n a mbale̱. Bibe̱l e makwala ná: “Jombwane̱ mō̱ na nune̱ na jumwe̱le̱ ndolo na bebolo ba bwam; di s’ese̱le̱ jako̱to̱ne̱ lasu, kana dongo ba mabolano̱, nde jomane̱le̱ nde, sepo̱n kana lo me̱ne̱no̱ ná buńa bo masisea be̱be̱.” (Bonahebe̱r 10:24, 25) Di we̱ na ngińa ná jukeye o ndongame̱n ye̱se̱. Ndongame̱n i mabola biso̱ epolo o jomane̱le̱ na jembe̱ pe̱ mō̱ na nune̱.

19. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o to̱ndo̱ bonasango na bonańango be Kriste̱n e?

19 O me̱nde̱ be̱ne̱ mako̱m ma bwam ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o jowe̱ Yehova ke̱ o mukeya o ndongame̱n. O me̱nde̱ dongame̱ne̱ ńai na ńai a bonasango na bonańango bena, kana wa, ba mabola me̱se̱ me o ngud’abu o jowe̱ mo̱. Babo̱ pe̱ ba titi ke̱nge̱nge̱ ka wa, ba mawusa. Ba wusi te̱, le̱le̱me̱ o lakise̱ babo̱. (Langa Kolose 3:13.) O ponda ye̱se̱, soke̱ nde miso̱ mo̱ngo̱ o bede̱mo ba bwam ba bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ be Kriste̱n, bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ wa o to̱ndo̱ babo̱ na bata sisea Yehova be̱be̱.

 LONGE̱ LA MBALE̱

20, 21. Nje ye “longe̱ la mbale̱” e?

20 Yehova a mapula ná mako̱m mao me̱se̱ ma be̱ne̱ longe̱ la bwam moto eno̱ ná a we̱le̱ be̱ne̱. Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná longe̱ lasu o kie̱le̱ ni maye̱ di me̱nde̱ be̱ diwengisan jita na di lena di be̱nno̱ we̱nge̱.

Yehova a mapula ná o bwane̱ “longe̱ la mbale̱” muńe̱nge̱. O me̱nde̱ so̱ e?

21 O kie̱le̱ ni maye̱, di me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea, seto̱ buka te̱ ońola 70 to̱so̱ 80 ma mbu. Di me̱nde̱ bwane̱ “longe̱ la bwindea” muńe̱nge̱ oteten a ja la bwam la ke̱nge̱nge̱, musango, na bonam o mudo̱led’a paradisi. Nika nde Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “longe̱ la mbale̱.” Yehova a kakane̱ o bola biso̱ din longe̱ la mbale̱, nde jangame̱n bola me̱se̱ ngud’asu e madie̱le̱no̱ biso̱ tatan o ‘jalea’ mo̱ na kaṅ.​—1 Timoteo 6:12, 19.

22. (a) Ne̱ni jeno̱ ná ‘jalea longe̱ la mbale̱’ na kaṅ e? (b) Ońola nje di titino̱ ná di kusa longe̱ la bwindea ka musawedi e?

22 Ne̱ni jeno̱ ná ‘jalea longe̱ la mbale̱’ na kaṅ e? Jangame̱ne̱ o ‘bola bwam’ na be̱ pe̱ “m’bwaṅ o bebolo ba bwam.” (1 Timoteo 6:18) Nika e mapula kwala ná jangame̱ne̱ we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ o Bibe̱l. Nde, longe̱ la mbale̱ di si mawa na miwe̱n masu. Di titi ná di kusa mo̱ ka musawedi tomtom. Le nde jabea la ndedi Yehova a mabolano̱ baboledi bao ba jemea, eyembilan a “nded’ao di si boledino̱.” (Roma 5:15, NW) Sango asu ńe o mo̱ń a mapula o bola baboledi bao ba jemea din jabea na mbale̱.

23. Ońola nje wangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam tatan e?

23 Baise̱ o wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱, na mowe̱ Loba o mbadi a do̱lisanno̱ e?’ O so̱i te̱ ná e mapula ná o wane mawengisan mō̱ o longe̱ lo̱ngo̱, wangame̱ne̱ o bola nika o dibokime̱ne̱. Di lakisane̱ te̱ Yehova, di bola pe̱ me̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ o sengane̱ mo̱, Yehova a me̱nde̱ be̱ diwutamea lasu.  A me̱nde̱ o kombe̱ baboledi bao ba jemea o mińa misukan ma was’a bobe ńa Satan. Denge̱ Yehova a mabola ná di be̱ longe̱ o Paradisi o bwindea, ka nje te̱ a kakane̱no̱. Na mbale̱, we ná o kusa longe̱ la mbale̱ yete̱na o no̱ngi bedomsedi ba bwam tatan!