Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bwanga bo s’angame̱n buka te̱ bolea diboa mo̱ń na mo̱ń; nde bwangame̱n tapa mwanga ma diboa

 NJE E MAWANE̱ DIWENGISAN LA MAMBO

So̱ṅtane̱ la mwanga ma mitakisan masu

So̱ṅtane̱ la mwanga ma mitakisan masu

Mo̱ o dube̱ ná mot’a benama e ná a bo̱le̱ mambo me̱se̱ ma mabole̱ ná di si be̱ne̱ musango na mbaki, ma meke̱ pe̱ ná kie̱le̱ ńasu e be̱ bwam e? Ná di bo̱le̱ mitakisan masu, jangame̱n so̱ nje e mawane̱ mo̱.

K’eyembilan, moto mō̱ nu belabe̱ ná To̱m a ta a boa, nde o sukan a wo̱. Ońola nje a wedino̱ e? Do̱kita di kasi To̱m oboso ná a mawo̱ di tili ná: “Ponda a botedino̱ o boa, to̱ moto a si wasi so̱ṅtane̱ njo̱m a diboa lao.” E me̱ne̱ne̱ biana mado̱kita mao maboso ma boli nde mo̱ buka te̱ myanga o lo̱ko̱ sese a tano̱ a senga.

Mo̱ nika pe̱ nde bato ba benama beno̱ keka o bo̱le̱ mitakisan ma mundi ma wase e? K’eyembilan ná manane̱ ebwan, manea ma mabusise̱ mambenda, ma mabolane̱ belongisan ba betatedi na kamera, ma mabata pe̱ muso̱ngi ma polisi. Nde to̱ná mi miwe̱n mi mongwane̱no̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱, mi si mawe̱le̱ tapa mwanga ma mitakisan masu. Ebanja, beboledi ba bato be mabonde̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu, besengedi babu na ńo̱ng’abu.

Daniel nu maje̱ o ekombo ewo̱ ya Amerika ńa Mikondo yena ye tue jita, a kwali ná: “Di ta di be̱ne̱ longe̱ le musango. Di si ta di bia nje ye jiba di madangwane̱ ngadi. Nde tatan musango mu titi pe̱ o mundi to̱ mō̱. Pas’a bekusedi e boli ná jita ba bonde̱ nje beno̱ na mbale̱, nika ńe nde bato ba mukubo, ba si mabole̱ longe̱ la bane̱ na mabe̱ne̱ mabu edube.”

Moto mō̱ nu belabe̱ ná Elias nu ńi bila mīla o ekombo ewo̱ ya Jedu, nde okwa Bibe̱l ombusa ponda mo̱ ná: “Beso̱mbe̱ jita o mundi mam be ta be tutabe̱le̱ na mbia mabu, politik n’ebasi, o no̱ngo̱ dongo o bila ná be̱ne̱ne̱ ka ngum. Bekombo ba tano̱ bala janane̱ pe̱ be ta nde be langwea beso̱mbe̱ babu mulemlem ma lambo! Man me̱se̱ ma boli mba ná ne̱ne̱ nate̱na njika dikala yeno̱ ewolo o we̱le̱ dipita omo̱ń a manea ma wase.”

Kalat’a dibie̱ po̱ ńa kwaṅ e te̱nge̱n o kwala ná:

  • “Jo̱nge̱le̱ la mulema ma moto le̱se̱ le bobe nate̱na mūt’ao.”​—Bebotedi 8:21.

  • “Mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱; nja e ná a biea mo̱ e?”​—Yeremia 17:9.

  • “O mulema nde mo̱nge̱le̱ ma bobe ma mawano̱, ebwan, . . . ka ni titi ko̱nji, jiba, mboṅ a lobango.”​—Mateo 15:19.

Mot’a benama a si we̱li so̱ bwanga o bo̱le̱ bobe bwe bato oteten, bo matute̱le̱ babo̱ o sengise̱ bane̱ sese. Bo bobe bo mabata pe̱ nde jamba, ka nje te̱ tema ni se̱le̱ e lee̱no̱. (2 Timoteo 3:1-5) Diwengisan to̱ diwo̱ di si me̱ne̱ne̱ to̱ná bato ba be̱n- no̱ so̱ṅtane̱ we̱nge̱ jita na belongisan ba mibia buka ponda ni tombi! Ońola nje so̱ di titino̱ ná di bola ná wase e be̱ musango na mbaki e? Bola la nika di buki nde mot’a benama e? Mo̱ nika e titi nde ná e bolane̱ e?

MO̱ JE NDE KEKA BOLA NJE E TITI NÁ E BOLANE̱ E?

To̱ e wusa nde be̱ ná je ná di sumwa bobe bwe bato oteten, di si wusa te̱ nde bola ná wase e be̱ musango na mbaki ońola bato be̱se̱. Ońola nje e? Ońolana di be̱n myoyo.

 Mbale̱ ńe nde ná: “Mudangwedi a si mate̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ matanga ma lo̱ndo̱ lao.” (Yeremia 10:23) E, di si wekabe̱ ná di die̱le̱ biso̱me̱ne̱. Ka nje te̱ di si wekabe̱no̱ o ja oteten a madiba to̱ o ngo̱, mulemlem pe̱ nde di si wekabe̱no̱ o die̱le̱ bato bape̱pe̱!

Ka nje te̱ di si wekabe̱no̱ o ja oteten a madiba to̱ o ngo̱, mulemlem pe̱ nde di si wekabe̱no̱ o die̱le̱ bato bape̱pe̱

Dutea te̱: O jita la ngedi, mo̱ bato ba to̱ndi ná bape̱pe̱ ba langweye babo̱ ne̱ni die̱le̱ longe̱ labu to̱ njika bedangwedi be̱ne̱ e? Mo̱ bato ba to̱ndi ná bape̱pe̱ ba langweye babo̱ ne̱ni bangame̱nno̱ je̱ne̱ mambo ka kwese̱ la deme̱, ko̱kise̱ la moto na kwedi, to̱ ne̱ni bongwa bana babu e? Ngus’a mato̱ti yin i mawane̱ diwanje̱ oteten a bato. Nje Bibe̱l e kwalino̱ e te̱nge̱n so̱, to̱ e be̱ nde ná nika e titi bu o jemea. Di si be̱n ngudi to̱ bwam o die̱le̱ bato bape̱pe̱. Owe̱ni so̱ jeno̱ ná di kusa jongwane̱ e?

Jalabe̱ di te̱nge̱n le nde ná jangame̱n nde wasa jongwane̱ o mbasan ma Muweked’asu. Omo̱ń a me̱se̱, mo̱ nde a weki biso̱! A si dimbedi pe̱ to̱ biso̱, ka nje te̱ bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱. Dibie̱ lena di maso̱be̱ o Bibe̱l di malee̱ ná a mombwea biso̱. Ponda di maso̱ṅtane̱no̱ ni kalati ńe tobotobo, di maso̱ṅtane̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ bwam. Je pe̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje longe̱ la mbel’a moto leno̱ ninka bobe. Je ná je̱ne̱ ońola nje “bato na manea ba si busane̱no̱ belēdi to̱ bō̱ o nje e tombi o pond’a kwaṅ, nje e boli ná ba si tukwa bedangwedi babu,” ka nje te̱ ńadibie̱ la wase mō̱ ńa Jaman a tilino̱.

DIBIE̱ LA BIBE̱L DI MATATA BISO̱!

Ńadibie̱ mō̱ a kwali ná “dibie̱ di te̱se̱be̱ na sim na bana bao be̱se̱,” to̱so̱ bepuma di mayano̱. (Lukas 7:35) Eyembilan ewo̱ yena e malee̱ dibie̱ la Bibe̱l e maso̱be̱ o Yesaya 2:22 ni makwale̱ ná: “Lo si lakisane̱ mot’a benama.” Man malea ma bwam ma mongwane̱ biso̱ ná di si ne̱nge̱ mapita o mambo mena ma si me̱nde̱ bolane̱ to̱ buńa. Kenneth nu maje̱ o mundi mō̱ ma Amerika ńa Pongo we̱ni njo ńeno̱ jita, a kwali ná: “Mot’a politik mō̱ te̱ a makakane̱ o tukwa mambo, nde ba titi ná. Ba mabule̱le̱ makakane̱ mabu ponda te̱, nje e malee̱ ná nje Bibe̱l e kwalino̱ ye mbale̱ na dibie̱.”

Daniel di se̱le̱no̱ kwalea a tili ná: “Buńa te̱ bo mabata bola mba mbaki ná bato ba benama ba titi ná banea bwam. . . . Seto̱ ońolana o be̱n mo̱ni o bank to̱ ońolana o be̱n myam nde o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe mbaki. Ne̱n bato bena ba taki jita ońolana ba ta ba be̱ne̱ i ńai a mo̱nge̱le̱.”

Bibe̱l e si mongwane̱ biso̱ buka te̱ ná di si ne̱nge̱ mapita o mambo mena ma si me̱nde̱ bolane̱. E mabola pe̱ biso̱ dipita, ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱.