Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 MULOPO MA JOKWA 28

Benga jowe̱ Yehova to̱ e be̱ nde owas’a mwekan

Benga jowe̱ Yehova to̱ e be̱ nde owas’a mwekan

“Di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.” ​—BEBOLO 4:19, 20.

MWENGE 122 Embame̱, be̱ ngińa, o si soa!

EBONGOLO *

1-2. (a) Ońola nje di s’angame̱nno̱ ńaka yete̱na ebol’asu yekabe̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

O MBU má 2018, buka 223 000 la bate̱ dikalo la myango ma bwam ba ta nde ba ja o mindi we̱ni ebol’asu o mususu e tano̱ owas’a mwekan to̱ dongo diwo̱ l’ebol’asu. Nika e si mańakisane̱ biso̱. Ka nje te̱ jokono̱ o jokwa lena di se̱le̱ na din, kriste̱n a mbale̱ i bi ná i me̱nde̱ takisabe̱. (2 Tim. 3:12) E be̱ to̱ we̱ni di majano̱, manea me ná meka biso̱ o to̱ njika ponda ná di s’owe̱ Loba lasu la ndolo, Yehova.

2 Yete̱na manea m’ekombo owe̱ni o majano̱ ma no̱ngi bedomsedi o jeka ná di s’owe̱ Yehova, we ná o baise̱ na wame̱ne̱ myuedi ka min: ‘Mo̱ mitakisan mi mapula nde kwala ná Loba a si do̱lisane̱ pe̱ biso̱ e?’ Mo̱ mwekan mu me̱nde̱ bo̱le̱ jowe̱ lasu la Yehova e? Mo̱ nangame̱n wala o ekombo we̱ni neno̱ wonja o jowe̱ Loba e? Di me̱nde̱ to̱pea mi myuedi o din jokwa. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di benga jowe̱ Yehova ke̱ ebol’asu yekabe̱, na njika malambi jangame̱nno̱ samba.

MO̱ MITAKISAN MI MAPULA NDE KWALA NÁ LOBA A SI DO̱LISANE̱ PE̱ BISO̱ E?

3. Bupisane̱ 2 Korinto 11:23-27, njika mitakisan ńamuloloma ńa jemea Paulo a kusino̱ e, nje pe̱ eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

3 Manea meki te̱ jowe̱ lasu, je ná jo̱nge̱le̱ ná ye nde ońolana Loba a titi bwane̱ biso̱ muńe̱nge̱. Nde o si dimbea ná mitakisan mi si mapula kwala ná Yehova a si do̱lisane̱ pe̱ biso̱. No̱ngo̱ eyembilan a ńamuloloma Paulo. Ye̱ke̱i te̱, Loba a ta a do̱lisane̱ mo̱. Paulo kusi bonam o tila 14  la maleta ma Betiledi ba Grikia, a ta pe̱ nde ńamuloloma ońola Basibi. Nde a kusi mitakisan minde̱ne̱. (Langa 2 Korinto 11:23-27.) Nje Paulo a kusino̱ e mokwe̱le̱ biso̱ ná ponda iwo̱, Yehova a mese̱le̱ ná baboledi bao ba jemea ba takisabe̱.

4. Ońola nje di singabe̱no̱ na wase e?

4 Yesu a teleye̱ ońola nje jangame̱nno̱ jenge̱le̱ mitakisan. A kwali ná di me̱nde̱ singabe̱ ońolana di titi ba wase. (Yohane 15:18, 19) Mitakisan mi si mapula kwala ná Yehova a titi pe̱ bwane̱ biso̱ muńe̱nge̱. O diwengisan, mi malee̱le̱ nde ná je o bola nje e te̱nge̱n!

MO̱ MWEKAN MU ME̱NDE̱ BO̱LE̱ JOWE̱ LASU LA YEHOVA E?

5. Mo̱ tet’a bato ba benama be ná ba bo̱le̱ jowe̱ la Yehova e? Bola beteledi.

5 Tet’a bato ba benama ba titi ná ba bo̱le̱ ná bambam jowe̱ la Loba la ngum, Yehova. Bato jita ba keki, nde ba si we̱li. Jombweye te̱ nje e tombi o pond’a bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ II. O ni ponda, manea ma jita la bekombo ma ta ma takise̱ baboledi ba Loba na ngińa. Ebol’a Mboṅ a Yehova e si ta yekabe̱ buka te̱ na bato ba Nasi o Jaman, nde na manea ma Ostralia na ma Kanada pe̱. Nde, maka nje e tombi. O mbu má 1939, ponda bila be botedino̱, wase ńe̱se̱ e ta e be̱ne̱ 72 475 la bate̱ dikalo. Milangi mi lee̱le̱ ná o su la bila o mbu 1945, na jongwane̱ la Yehova, bate̱ dikalo ba ta 156 299. Muso̱ngi ma bate̱ dikalo mu ta mu to̱ndo̱ buka ngedi iba!

6. O mulopo ma bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱, nje mitakisan mi matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e? Bola eyembilan.

6 O mulopo ma bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱, mitakisan mi mongwane̱ nde biso̱ o bata bolea Yehova na ngudi ńe̱se̱. K’eyembilan, bayedi bō̱ bena ba ta ba be̱ne̱ son a mun’a mome, ba ta nde ba ja o ekombo owe̱ni manea ma tano̱ ma no̱ngo̱ bedomsedi o jeka jowe̱ lasu. O mulopo ma timba na mbusa ońola bo̱ngo̱, ban bayedi ba no̱ngi nde ebol’a paonia ya pond’a mususu. Muto ese̱le̱ na mo̱me̱ne̱ ebol’ao ya musawedi ma bwam ná a we̱le̱ bola nika. Mom’ao mo̱ ná mwekan mu boli ná bato jita ba baise̱ myuedi jombwea Mboṅ a Yehova. Na nika nde a we̱lino̱ botea mokwa ma Bibe̱l na bo̱bise̱ la ńolo. Mwekan mu ta mu wana tombwane̱ dipe̱pe̱. Mutudu mō̱ nu ta o y’ekombo me̱ne̱ a kwali ná jita bena ba ta ba temame̱ ba botedi pe̱te̱ jukea o ndongame̱n na te̱ pe̱ dikalo.

7. (a) Nje Levitiko 26:36, 37 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (b) Nje o me̱nde̱no̱ bola owas’a mwekan e?

 7 Basingedi basu ba we̱le̱ te̱ jowe̱ lasu owas’a mwekan, ke̱ be nde o bola nika na dipita ná ba me̱nde̱ bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱ ná di si bolea pe̱ Yehova. O sumo te̱ mwekan, be pe̱ ná ba camane̱ mpoṅ jombwea biso̱, ba loma sonja o wase̱le̱ mandabo masu, ba ńakisane̱ biso̱ o wala o ndabo a bekaisedi, to̱ mo̱me̱ne̱ we̱le̱ bō̱ basu o beboa. Ba pite̱ ná di me̱nde̱ soa na bo̱ngo̱ ońolana ba tongwe̱le̱ o we̱le̱ bō̱ basu o beboa. Di bo te̱ babo̱ bo̱ngo̱, to̱ bwa bo̱ngo̱ ońola nje beno̱ ná ba bolane̱ biso̱, je ná di bo̱bo̱, jese̱le̱ to̱ mo̱me̱ne̱ bolea Yehova. Di s’angame̱n be̱ ka ba ba to̱pedino̱ o Levitiko 26:36, 37. (Langa.) Di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bo bo̱bise̱ biso̱ to̱ bola ná jese̱le̱ jowe̱ lasu la Loba. Di be̱ne̱ye̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱, di si soa pe̱ to̱. (Mye. 27:1) Di wase bediedi bao o muka. Di bi ná na jongwane̱ lao, to̱ mo̱me̱ne̱ janea le ngińa buka me̱se̱ di titi ná jeka biso̱ ná di s’owe̱ mo̱ na jemea.​—Bon. 13:6.

MO̱ NANGAME̱N WALA O EKOMBO EPE̱PE̱ E?

8-9. (a) Njika bedomsedi moto te̱ to̱ sango a mbia te̱ angame̱nno̱ no̱ngo̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ moto o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

8 Yete̱na ekombo weno̱ e we̱le̱ jowe̱ lasu owas’a mwekan, we ná o baise̱ na wame̱ne̱ nga wangame̱n wala o ekombo owe̱ni weno̱ ná o bolea Yehova na wonja. Nika ńe nde bedomsedi ba wame̱ne̱ bena to̱ moto a titino̱ ná a no̱ngo̱ o epol’ango̱. We ná wokwa nje kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i bolino̱ o pond’a mitakisan ná nika ńongwane̱ wa. Ponda basingedi bangono̱ Stefano madale, ba bwa mo̱, bokwedi bena ba ta o Yerusalem ba camane̱ nde o Yudea na o Samaria, nate̱na mo̱me̱ne̱ etum o Fenikia, o Kipro na o Antiokia. (Mat. 10:23; Bebolo 8:1; 11:19) Nde bape̱pe̱ be ná ba kwala ná ombusa takise̱ dinde̱ne̱ dipe̱pe̱ lena di ta di ko̱ye̱ kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso, ńamuloloma Paulo a no̱ngi bedomsedi ná a si mapanda na bepolo we̱ni ba tano̱ ba te̱nge̱ne̱ ebol’a dikalo. O diwengisan, a le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga ná a camane̱ myango ma bwam, embe̱ pe̱ bonasango ba mi mindi we̱ni takise̱ dinde̱ne̱ di tano̱.​—Bebolo 14:19-23.

9 Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Sango a mbia te̱ nde angame̱n no̱nge̱ bedomsedi nga ba masumwe̱ to̱ ke̱m. Oboso ná a mano̱ngo̱ be bedomsedi, angame̱n se̱le̱ kane̱ na jombwea pe̱ bete̱medi ba mbia mao, name̱ne̱ pe̱ na njika bwam to̱ bobe jasumwe̱ labu leno̱ ná di wana. O din to̱ti, kriste̱n te̱ nde ńangame̱n “bambe̱ mao mūna.” (Gal. 6:5) Di s’angame̱n kaise̱ bane̱ ońola bedomsedi ba no̱ngino̱.

NE̱NI DI ME̱NDE̱NO̱ JOWE̱ KE̱ JE OWAS’A MWEKAN E?

10. Njika bediedi mukanjo m’ebolo na batudu ba me̱nde̱no̱ bola e?

10 Ne̱ni weno̱ ná o benga jowe̱ Yehova owas’a mwekan e? Mukanjo m’ebolo mu me̱nde̱ bola batudu ba mwemba mo̱ngo̱ bediedi na langwea pe̱ babo̱ ne̱ni kusa da la mudī, ne̱ni ko̱to̱me̱ na bane̱ o jowe̱, na ne̱ni te̱ dikalo la myango ma bwam. Yete̱na mukanjo m’ebolo mu si kusi epolo o bola batudu bediedi, batudu ba me̱nde̱ jongwane̱ wa na bane̱ be̱se̱ o mwemba ná lo benge jowe̱ Yehova. Ba me̱nde̱ bola bediedi bena be mulatako na bete̱sedi be se̱medi o Bibe̱l na o kalat’asu.​—Mat. 28:19, 20; Bebolo 5:29; Bon. 10:24, 25.

11. Ońola nje weno̱ ná o be̱ mbaki ná o me̱nde̱ be̱ne̱ da la mudī e, nje pe̱ weno̱ ná o bola ná o kombe̱ Bibe̱l na kalat’ango̱ e?

 11 Yehova a kakane̱ ná bautu bao ba me̱nde̱ kusa da labu la mudī. (Yes. 65:13, 14; Lukas 12:42-44) We so̱ ná o be̱ mbaki ná bebokedi bao be me̱nde̱ bola me̱se̱ na me̱se̱ o bola wa nje o be̱nno̱ ńo̱ngi ná o tingame̱ o dube̱. Nje weno̱ ná o bola e? Mwekan mu po̱i te̱, wasa epol’a bwam o wuta Bibe̱l na yine̱ kalati o be̱nno̱. Angame̱ye̱ ná o s’ese̱le̱ to̱ buńa ninka belongisan ba tiki​—e be̱ ba mapapa, tafe̱l, to̱ telefon​—o epolo moto eno̱ ná a pomane̱ so̱ mo̱. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n we̱ na ngińa ná a tingame̱ na dube̱ o pond’a mwekan.

Na jongwane̱ la Yehova, je ná di ko̱to̱me̱ o jowe̱ mo̱ esibe̱ bo̱ngo̱ (Ombwa dongo 12) *

12. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba te̱se̱ ndongame̱n o mbadi bato ba si maso̱ṅtane̱no̱ nje ye o tombe̱ e?

12 Ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ na ndongame̱n asu ya woki ońola jowe̱ e? Batudu ba me̱nde̱ bola ná wukeye o ndongame̱n o diwuta. Be ná ba bola ná bate̱ dikalo ba ko̱to̱me̱ o mabo̱to̱ masadi, ba me̱nde̱ pe̱ wengisane̱ ponda na wum’a ndongame̱n ponda ye̱se̱. Ná wongwane̱ o tata bonaso̱ngo̱, to̱po̱ na doi la wase niponda weno̱ o po̱ o wum’a ndongame̱n, to̱ ke̱ o nibusa oten. Wangame̱n pe̱ bo̱to̱ o mbadi ni si malee̱le̱ ná we nde wala o ndongame̱n.

To̱ manea meka nde ebol’asu, di si me̱nde̱ jese̱le̱ te̱ dikalo (Ombwa dongo 13) *

13. Nje jeno̱ ná jokwa na bonasango asu ba Rusland e?

13 Ońola nje e mombweye̱ ebol’a dikalo, bete̱medi be me̱nde̱ be̱ diwengisan bupisane̱ bepolo. Nde nika di to̱ndino̱ Yehova, jeno̱ pe̱ muńe̱nge̱ o kwalisane̱ bape̱pe̱ jombwea Janea lao, di me̱nde̱ te̱ nde so̱ mwano o te̱ dikalo. (Lukas 8:1; Bebolo 4:29) Emily B. Baran, mulangwe̱ myango mō̱ a kwali jombwea ebol’a dikalo ya Mboṅ a Yehova o Rusland ná: “Ponda ekombo e kwalino̱ ná kriste̱n i si te̱ye̱ pe̱ bape̱pe̱ dikalo, Mboṅ a Yehova i botedi nde o kwalisane̱ myoyo mabu ma mboa, mako̱m mabu m’ebolo na beko̱lo̱ngo̱n. Ponda nika ńe̱se̱ ńalane̱no̱ babo̱ o beboa, Mboṅ a Yehova i botedi nde o te̱ye̱ bato ba beboa dikalo.” To̱ na mwekan, bonasango asu ba Rusland ba s’embe̱ ebol’a dikalo. Yete̱na ebol’a dikalo ye owas’a mwekan wuma o majano̱, embilane̱ ba bonasango ba Rusland.

MALAMBI JANGAME̱NNO̱ SAMBA

Jangame̱n bia jemba ponda ońola ja la pī (Ombwa dongo 14) *

14. Njika lambi Myenge 39:2 mi mongwane̱no̱ biso̱ o samba e?

14 No̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje o makwalisane̱no̱ bape̱pe̱. O ponda jeno̱ owas’a mwekan, jangame̱n bia jemba “ponda ońola ja la pī.” (Mul. 3:7) Di bie kombe̱ mambo mena mangame̱n be̱ esoka, ka mina ma bonasango na bonańango asu, bepolo we̱ni di mako̱to̱me̱no̱, ne̱ni di mate̱no̱ dikalo, na ne̱ni di makusano̱ da la  mudī. Di si langwea baboledi ba go̱bina man mambo, to̱ mako̱m, to̱ belongi basu ba mbia be maje̱ o ekombo asu to̱ o ekombo epe̱pe̱, e be̱ ná be Mboṅ a Yehova to̱ ke̱m. Di kwedi te̱ o di lambi ke̱ di me̱nde̱ nde we̱le̱ bonasango asu o bete̱medi ba bobe.​—Langa Myenge 39:2.

15. Nje Satan a makekano̱ bolane̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di samba lambi lao e?

15 Di s’ese̱le̱ ná myambo misadisadi mabe biso̱. Satan a bi ná ndabo ńabedi e titi ná e te̱me̱. (Marko 3:24, 25) A me̱nde̱ we̱ ponda ye̱se̱ ná abe biso̱. Na ni mbadi nde a pite̱no̱ ná di me̱nde̱ botea janane̱ mō̱ na nune̱ o mulopo ma janane̱ mo̱.

16. Njik’eyembilan a bwam munańango Gertrud Pötzinger a dīno̱ e?

16 Nate̱na mo̱me̱ne̱ kriste̱n you o mudī yangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná i si ko̱ o di lambi. Jombweye eyembilan a bonańango bo̱kisabe̱ baba, Gertrud Pötzinger na Elfriede Löhr. Bato ba Nasi ba ta ba we̱le̱ babo̱ babane̱ na bonańango bape̱pe̱ o beboa. Gertrud a botedi o ko̱no̱ne̱ Elfriede ná e o bola bane̱ bonańango bekwali be membe̱. Ombusa ponda, Gertrud a bo iso̱n, na mo̱ a baise̱ Yehova jongwane̱. A tili ná: “Jangame̱n jokwa jemba ná bane̱ be ná ba bola mambo mō̱ buka biso̱, to̱ ná ba be̱n m’bē̱ buka biso̱.” Ne̱ni a bukino̱ yi iko̱n e? Gertrud ombwedi nde bede̱mo ba bwam ba Elfriede na muyao mao. Na ni mbadi nde a timbino̱ pe̱te̱ be̱ diko̱m la bwam la Elfriede. Babo̱ babane̱ bongi o be beboa, ba bolea pe̱ Yehova na jemea nate̱na o su la longe̱ labu o wase. Di po̱ngi te̱ miwe̱n na ngińa o buka myambo di be̱nno̱ na bonasango asu, di me̱nde̱ samba lambi la diwanje̱.​—Efe. 4:32; Kol. 3:14.

17. Ońola nje jangame̱nno̱ bupe̱ bediedi e?

17 Di bupe̱ bediedi ponda ye̱se̱. Di bupe̱ te̱ bediedi be mawe̱ na bonasango ba madie̱le̱, di lakisanno̱ pe̱, di me̱nde̱ samba mitakisan. (1 Pet. 5:5) K’eyembilan, o mundi mō̱ we̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, bonasango ba ta ba langwea bate̱ dikalo ná ba si bola kalati ya mapapa to̱ po̱ o dikalo. Nde, munasango mō̱ nu ta paonia o mu mundi a si bupe̱ be bediedi na mo̱ a bola moto kalati. Nje e bolan e? Dibokime̱ne̱ mo̱ na bane̱ bonasango ba bo̱le̱no̱ dikalo la m’bengu, sonja i botedi nde baise̱ babo̱ myuedi. E me̱ne̱ne̱ biana sonja i ta i so̱mo̱ babo̱, i no̱ngo̱ kalati ba bolino̱ bato. Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Jangame̱n bupe̱ bediedi to̱ e be̱ nde ná di si makasa mo̱. Yehova a manamse̱ biso̱ ponda ye̱se̱ di mabupe̱no̱ bediedi bonasango ba te̱se̱be̱ ba bolino̱.​—Bon. 13:7, 17.

18. Ońola nje di s’angame̱nno̱ te̱se̱ myeka mi s’angame̱n e?

 18 Batudu ba s’angame̱n te̱se̱ myeka mi s’angame̱n. Batudu ba te̱se̱ te̱ myeka mi s’angame̱n, nik’e me̱nde̱ nde be̱ bane̱ mūna. Munasango Juraj Kaminský a dia a mo̱nge̱le̱ nje e ta e tomba ke̱ Cekoslovakia ńe owas’a mwekan, mo̱ ná: “Ponda batudu jita ba damabe̱le̱no̱, bō̱ babu bena ba ta ba dia o die̱le̱ myemba na bebondo ba botedi nde te̱se̱ye̱ bate̱ dikalo myeka mi s’angame̱n, o langwea babo̱ nje bola na nje ba s’angame̱nno̱ bola.” Yehova a si boli biso̱ doi la byanedi o te̱se̱ye̱ bonasango asu myeka. Moto nu mate̱se̱ye̱ bonasango myeka mi s’angame̱n e nde o keka janea jemea labu. (2 Kor. 1:24) Nika e titi mbad’a bwam ńa tata babo̱.

O S’ESE̱LE̱ JOWE̱ YEHOVA TO̱ BUŃA

19. To̱ na miwe̱n ma Satan, bupisane̱ 2 Myango 32:7, 8 ońola njika njo̱m di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ e?

19 Musinged’asu ńaboso, Satan Diabolo, a me̱nde̱ nde benga takise̱ baboledi ba jemea ba Yehova nika na nika. (1 Pet. 5:8; Bbī. 2:10) Satan na ba bena ba masue̱le̱ mo̱ ba me̱nde̱ keka jeka jowe̱ lasu la Yehova. Nde, di si be̱n njo̱m to̱ po̱ o bwa babo̱ bo̱ngo̱! (Ndim. 7:21) Yehova e na biso̱, a me̱nde̱ pe̱ benga sue̱le̱ biso̱ to̱ e be̱ nde ná ebol’asu yekabe̱.​—Langa 2 Myango 32:7, 8.

20. Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e?

20 Di no̱nge mulemlem ma bedomsedi ka bonasango asu ba ebwe’a mbu yaboso, bena ba langwedi manea ma pond’abu ná: “Bińo̱me̱ne̱ bakwa te̱, nga e te̱nge̱n oboso ba Loba o sengane̱ bińo̱ buka Loba. Ebanja di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.”​—Bebolo 4:19, 20.

MWENGE 73 Bola biso̱ bokenju

^ par. 5 Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na manea ma we̱le̱ jowe̱ lasu la Yehova owas’a mwekan e? Din jokwa di me̱nde̱ teleye̱ biso̱ nje jangame̱nno̱ bola na nje di s’angame̱nno̱ bola ná di benge jowe̱ Loba lasu!

^ par. 59 BETELEDI BA MADUTA Maduta me̱se̱ ma malee̱ nde Mboṅ a Yehova ye o boleye̱ o mindi mena dongo diwo̱ l’ebol’asu leno̱ owas’a mwekan. Dibo̱to̱ disadi la bonasango di ko̱to̱me̱ ońola ndongame̱n o wum’ekotedi ya munasango mō̱.

^ par. 61 BETELEDI BA MADUTA Munańango (o dimo̱se̱) e o kwalisane̱ muto mō̱ ekwal’a bwam, e pe̱ o wasa epolo o te̱ye̱ mo̱ dikalo.

^ par. 63 BETELEDI BA MADUTA Munasango ńena sonja yeno̱ baise̱ myuedi, e o banga teleye̱ babo̱ mambo ma mombweye̱ mwemba mao.