Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

We̱le̱ jabea lo̱ngo̱ la wonj’a bepo̱sedi tiki

We̱le̱ jabea lo̱ngo̱ la wonj’a bepo̱sedi tiki

“Wuma mudī ma Sango [Yehova] mweno̱, oten nde wonja ńeno̱.”2 KOR. 3:17.

MYENGE: 40, 54

1, 2. (a) Njika mo̱nge̱le̱ me diwengisan bato ba be̱nno̱ jombwea to̱ti la wonj’a bepo̱sedi e? (b) Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea wonj’asu ńa bepo̱sedi e, na njika myuedi pe̱ di malano̱ jombwea e?

PONDA e tano̱ e pula ná a no̱nge bedomsedi be mombweye̱ mo̱, muto mō̱ a kwalane̱ nde diko̱m lao ná: “O si bola mba ná dutea, langwea nde mba buka te̱ nje bola. Ná ná bo̱bise̱ ńolo.” Nu muto e̱n bwam ná ba langweye nde mo̱ nje bola o mulopo ma bolane̱ jabea la tiki a kusanno̱ Muweked’ao, jabea la wonj’a bepo̱sedi. Mo̱ o yo̱ki nde bola ne̱ni e? O to̱ndi no̱ngo̱ bedomsedi na wame̱ne̱, to̱so̱ ná bane̱ nde ba no̱nge mo̱ o epol’ango̱ e? O mo̱nge̱le̱ nde ná nje jombwea din to̱ti la wonj’a bepo̱sedi e?

2 Ye bebwea ba mimbu we̱nge̱ bato ba mato̱peano̱ ońola din to̱ti. Bō̱ ba makwala ná wonj’a bepo̱sedi e titi—ná beboledi basu be̱se̱ be te̱se̱be̱ oboso ba ponda na Loba. Bape̱pe̱ ba makwala ná wonj’a bepo̱sedi ńa mbale̱ ńe nde ná e we̱le̱ be̱ buka te̱ ke̱ wonj’asu e si be̱n moyo. Nde ná di so̱ṅtane̱ din to̱ti bwam, jangame̱n timba o Eyal’a Loba, Bibe̱l. Ońola nje e? E mabīse̱ ná Yehova a weki biso̱ na wonj’a bepo̱sedi; nika ná, je ńai ni dongame̱n na wonja o po̱ngo̱ masu mpo̱so̱ko. (Langa Yosua 24:15.) Bibe̱l e mabola pe̱ malabe̱ ma myuedi ka: Ne̱ni bolane̱ wonj’asu ńa no̱ngo̱ bedomsedi e? Mo̱ e be̱n myoyo e? Ne̱ni mbadi di mabolane̱no̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi e malee̱le̱no̱ dime̱ne̱ la  ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova e? Ne̱ni bola bedomsedi ba bane̱ edube e?

NJE BYEMBILAN BA YEHOVA NA YESU BE MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱ E?

3. Njik’eyembilan a bolane̱ la wonj’ao Yehova a bolino̱ e?

3 Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n wonja ni si be̱n moyo. Nde mbadi a mabolane̱no̱ mo̱ ńe nde biso̱ patan a bwam. K’eyembilan, a po̱si o to̱to̱ tumba la Israel ka tumba la dina lao, “tumba [lao] la tobotobo.” (Ndim. 7:6-8) Mun mpo̱so̱ko mu si ta ndando. Yehova a ta nde a londise̱ kakane̱ a bolino̱ diko̱m lao Abraham etum a bebwea ba mimbu oboso ba ponda. (Bbo. 22:15-18) Buka nika, Yehova a mabolane̱ nde wonj’ao ponda ye̱se̱ mulatako na bede̱mo bao ka ndolo na te̱me̱ la sim. Nika e me̱ne̱ne̱ o mbadi a ko̱kise̱no̱ Bonaisrael, bena ba caki jowe̱ la mbale̱ ngedi jita. Ponda bate̱le̱no̱ na mbale̱, Yehova a lee̱le̱ babo̱ ndolo na ndedi, a kwala ná: “Na mabo̱le̱ k’abu ni titi jemea. Na mato̱ndo̱ babo̱ na mulema mwe̱se̱.” (Hos. 14:4) A se̱ eyembilan a bwam ya bolane̱ la wonj’ao ońola bwam ba bane̱ e!

4, 5. (a) Nja nuse̱le̱ kusane̱ Loba jabea la wonj’a bepo̱sedi e, ne̱ni pe̱ a bolane̱no̱ mo̱ e? (b) Njika myuedi mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ baise̱ na mo̱me̱ne̱ e?

4 Ponda Yehova a botedino̱ bebolo bao ba weka, a po̱si na ndolo o bola bewekedi bao ba dibie̱ wonj’a bepo̱sedi. Nuse̱le̱ kusane̱ mo̱ din jabea e nde Mun’ao ńaboso ńe “bowan ba Loba nu si me̱ne̱ne̱.” (Kol. 1:15) To̱ oboso ná a mapo̱ o wase, Yesu a po̱si o tika be̱ jemea na Sango, a si lati na Satan o pamo ao. Ombusa ponda ke̱ Yesu ā o wase, a bolane̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi o pale̱ makekisan ma Musingedi nunde̱ne̱. (Mat. 4:10) O muka mao ma iwiye̱ o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a bamse̱ bedomsedi a no̱ngino̱ o bola jemea la Loba. Mo̱ ná: “A Te, o to̱ndi te̱, bola ná din dibonde di sambe mba; nde seto̱ jemea lam, nde lo̱ngo̱ nde di bolane̱.” (Lukas 22:42) Jembilane̱ so̱ Yesu, di bolane̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi o bola Yehova edube na o bola pe̱ jemea lao! Mo̱ je ná di we̱le̱ bola nika e?

5 E, je ná jembilane̱ eyembilan a Yesu, ebanja biso̱ pe̱ di wekabe̱ nde kaponda je̱ne̱ne̱ la Loba, o bowan bao. (Bbo. 1:26) Nde, di be̱n myoyo. Di si be̱n wonja ni bo̱le̱ ka Yehova. Eyal’a Loba e matele̱ye̱ ná Yehova a te̱se̱ye̱ wonj’asu myoyo mena di si be̱nno̱ bwam o kata. Buka nika, bito bangame̱n sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a bome babu, bana pe̱ owas’a bayedi babu. (Efe. 5:22; 6:1) Ne̱ni bolane̱ wonj’asu kaponda myoyo mi te̱se̱be̱le̱ biso̱ e? Kie̱le̱ ńasu ni maye̱ ńa bwindea e se̱medi nde o jalabe̱ la min myuedi.

BOLANE̱ LA BWAM NA LA BOBE LA WONJ’A BEPO̱SEDI

6. Bola eyembilan ońola nje yeno̱ mweńa ná wonj’asu e be̱ne̱ myoyo.

6 Mo̱ be̱ne̱ la wonj’a bepo̱sedi ni te̱se̱be̱le̱ myoyo nika ńe nde wonja na mbale̱ e? E, ńe mo̱! Ońola nje di makwalano̱ nika e? Myoyo mi te̱se̱be̱le̱ wonj’a bepo̱sedi ńa bato me ná mi tata babo̱. K’eyembilan, je ná di po̱so̱ wala o mundi m’etum na mutoa. Nde, di me̱nde̱ be̱ mbo̱le̱ o ngea ni si be̱n mbenda ńa ne̱ni duane̱ mutoa e, owe̱ni moto te̱ eno̱ wonja o po̱so̱ dime̱ne̱ lao la bodu to̱so̱ o njik’epas’a ngea dua e? Tomtom! Myoyo me mweńa nde ná be̱se̱ ba bwane̱ minam ma wonja ńa mbale̱ muńe̱nge̱. O bata lee̱le̱ dibie̱ le o bolane̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi kaponda myoyo mi te̱se̱be̱ na Yehova, jombweye te̱ byembilan bō̱ ba Bibe̱l.

7. (a) Ne̱ni jabea la wonj’a bepo̱sedi di we̱le̱no̱ Adam diwengisan na bene̱ bewekedi ba longe̱ o mōnda ma Ede̱n e? (b) Langwa mbadi po̱ Adam a bolane̱no̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi.

7 Ponda Loba a wekino̱ mot’a boso, Adam, a boli mo̱ mulemlem ma jabea  a bolino̱ bewekedi bao ba dibie̱ be o mo̱ń, nika ńe nde wonj’a bepo̱sedi. Di jabea di we̱le̱ Adam diwengisan na ńama yena i si be̱n dibie̱. Jombweye te̱ eyembilan ewo̱ ya ne̱ni Adam a bolane̱no̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi o mbad’a bwam. Ńama i se̱le̱ wekabe̱ na moto. Nde, Yehova a kombe̱ye̱ mun’ao ńaboso ń’eweked’eyobo muńe̱nge̱ ma bola ńama mina. Na Loba “a wanea mo̱ moto o je̱ne̱ ne̱ni eno̱ ná a bola mo̱ mina.” Adam a bo̱le̱no̱ jombwa na po̱sea ńama te̱ dina langame̱n mo̱, Yehova a si tuko mpo̱so̱ko mao. O diwengisan, “dina te̱ moto a bolino̱ eweked’a longe̱ te̱, mo̱ nde di timbi be̱ dina lao.”Bbo. 2:19.

8. Ne̱ni Adam a bolane̱no̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi bobe e, nje pe̱ nika e wanno̱ e?

8 Nje ye ndutu ye nde ná, Adam a si bwane̱ muńe̱nge̱ ebolo Loba a bake̱no̱ mo̱ ya muse̱ myōnda na mukombed’a paradisi o wase. A si bwane̱ pe̱ to̱ muńe̱nge̱ wonja a batino̱ kusa o londise̱ ndaki Loba a bolino̱ mo̱ ná: “Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu; lo be̱ne̱ janea omo̱ń a su’a madiba . . . , lono̱n la mo̱ń . . . , na ńama ye̱se̱ i matuse̱ ńolo wase.” (Bbo. 1:28) O diwengisan, a po̱si nde o kata myoyo Loba a te̱se̱ye̱no̱ mo̱, a da epuma anedino̱ mo̱ ná a si da. Nin mbad’a bobe ńa bolane̱ la wonj’a bepo̱sedi e wanedi mbot’a Adam lokoli la lodun la mimbu ma take na ndutu. (Rom. 5:12) Bia la betune bedomsedi ba Adam be wanno̱ langame̱n o tute̱le̱ biso̱ o bolane̱ wonj’asu na dibie̱ kaponda myoyo Yehova a te̱se̱no̱.

9. Njika wonj’a mpo̱so̱ko Yehova a bolino̱ Israel e, njika jalabe̱ pe̱ ba bolino̱ e?

9 Mbot’a Adam na Eva e sango ka ni titi ke̱nge̱nge̱ na kwedi ba wu na bayedi babu ba pamo. Nde, ba dia te̱ nde ba be̱n bwam o bolane̱ jabea la wonj’a bepo̱sedi. Nika e me̱ne̱ne̱ o beboledi ba Yehova o mbasanedi ma Israel. Tongwea na mūt’ao Mose, Yehova a boli babo̱ wonja o po̱so̱ o jemea to̱so̱ o banga edub’a be̱ tumba lao la tobotobo. (Bbu. 19:3-6) Njika jalabe̱ ba bolino̱ e? Ba po̱si na wonja o londise̱ bete̱sedi o timba tumba la dina la Loba; na tumba le̱se̱ jalabe̱ mwemba mō̱ ná: “Di mabola me̱se̱ Yehova a kwalino̱.” (Bbu. 19:8) Nje ye ndutu ye nde ná, tumba di timbi bolane̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi bobe, na mo̱ di bule̱le̱ di kakane̱. Di s’embilane̱ so̱ yen eyembilan a bobe. Di we̱le̱ jabea lasu la wonj’a bepo̱sedi tiki ponda ye̱se̱ tongwea na tika ja be̱be̱ na Yehova na bupe̱ pe̱ byanedi bao ba te̱me̱ la sim.1 Kor. 10:11.

10. Njika byembilan be malee̱le̱ ná bato ba titi ke̱nge̱nge̱ be ná ba we̱le̱ bolane̱ wonj’abu ńa bepo̱sedi o mbadi ni mawaneye̱ Loba edube e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

10 O kalat’a Bonahebe̱r epasi 11, di maso̱ mina ma 16 la baboledi ba Loba bena ba po̱si o bolane̱ wonj’abu ńa bepo̱sedi esibe̱ kata myoyo Yehova a te̱se̱no̱. Nje nika e lenedino̱ babo̱ e? Ba tombwane̱ njoaso’a minam na dipita la mbaki la kie̱le̱ ni maye̱. K’eyembilan, Noa a lee̱le̱ dube̱ dinde̱ne̱, a po̱so̱ o bupe̱ byanedi ba Loba o longa elimbi ońola besungedi ba mbia mao na ba ńo̱ṅo̱n a mbel’a moto i ta yangame̱n po̱. (Bon. 11:7) Abraham na Sara ba bupe̱ na wonja bediedi ba Loba o wala o mundi ma dikaki. To̱ ponda ba botedino̱ wala o din lo̱ndo̱ l’etum, ba ta ba “be̱ne̱ ponda o timba” o mundi ma m’bwaṅ ma Ur. Nde ‘ba bo nde [ekombo] epe̱pe̱ ńo̱ngi’; ba soke̱ miso̱ mabu ma mudī o “belondisedi ba makaki ma [Loba],” be ta bangame̱n po̱. (Bon. 11:8, 13, 15, 16) Mose umbe̱ m’bwaṅ ma Egipto mbusa, “a po̱so̱ takisabe̱ mwemba na tumba la Loba buka o bwane̱ bobe muńe̱nge̱ ma son a ponda.” (Bon. 11:24-26) Jembilane̱ so̱ dube̱ la ban bato ba kwaṅ tongwea na we̱le̱ jabea lasu la wonj’a bepo̱sedi tiki, na bolane̱ pe̱ mo̱ o bola jemea la Loba.

11. (a) Nje ye bonam bonde̱ne̱ bō̱ ba wonj’a bepo̱sedi e? (b) Nje e matute̱le̱ wa o bolane̱ wonj’ango̱ ńa bepo̱sedi bwam e?

 11 To̱ná yeno̱ ná ye̱ne̱ne̱ biana e bo̱bi o jese̱le̱ ná bane̱ ba no̱nge bedomsedi o epol’asu, bola la nika di masubisane̱ bonam bonde̱ne̱ bō̱ ba wonj’a bepo̱sedi. Bo bonam bo bīsabe̱ o Ndimbisedi 30:19, 20. (Langa.) Mwemba 19 mu mato̱pea ońola wonj’a mpo̱so̱ko ńena Loba a bolino̱ Bonaisrael. O mwemba 20 di mokwa ná Yehova a tindedi babo̱ tik’epolo o lee̱le̱ mo̱ nje e ta babo̱ o milema. Biso̱ pe̱ je ná di po̱so̱ o jowe̱ Yehova. Lee̱le̱ la Loba ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱, na bola la mo̱ edube n’esese nde ba matute̱le̱ biso̱ o bolane̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi. Lambo dipe̱pe̱ je ná di tute̱le̱ biso̱ buka di di titi!

O SI BOLANE̱ JABEA LO̱NGO̱ LA WONJ’A BEPO̱SEDI BOBE

12. Ne̱ni di s’angame̱nno̱ bolane̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi e?

12 Dutea te̱ ná o boli diko̱m lo̱ngo̱ jabea la tiki. Obwa, o si me̱nde̱ bwa ndutu jita o jokwa ná a pimbi jabea lo̱ngo̱ o esanj’a dibunje e, to̱so̱ di buki me̱se̱, ná a bolane̱ mo̱ o je̱nse̱ moto sese e? Dutea so̱ te̱ ne̱ni Yehova a masengano̱ teten ke̱ a me̱ne̱ jita la bato ba mabolane̱ wonj’abu ńa bepo̱sedi bobe o no̱ngo̱ bedomsedi be ná to̱ mo̱me̱ne̱ be̱nse̱ bape̱pe̱ sese. Na mbale̱, ka nje te̱ Bibe̱l e se̱le̱no̱ bīse̱, o “mińa misukan” bato ba me̱nde̱ nde be̱ “ba si bi masoma.” (2 Tim. 3:1, 2) Din jabea la tiki di kusanno̱ Yehova, di si bolane̱ mo̱ bobe tomtom to̱so̱ no̱ngo̱ mo̱ ka lambo di boledino̱. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di bolane̱ jabea lasu la wonj’a bepo̱sedi bwam e?

13. O njika mbadi iwo̱ di s’angame̱nno̱ bolane̱ wonj’asu ńa Kriste̱n bobe e?

13 Biso̱ be̱se̱ je wonja o po̱so̱ mindenge, bebo̱tedi, mbad’a po̱ngo̱ la mulopo, na longe̱le̱ la ńolo. Nde, wonj’asu ńe ná e timba “ekuduman a bobe” yete̱na di po̱si o be̱ bakom ba bepuledi basu b’eyobo, to̱so̱ yete̱na jembilane̱ bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo ba iso̱n ba nin wase na wasa pe̱ bupe̱ patan a peńa i mabuse̱ ponda te̱. (Langa 1 Petro 2:16.) O mulopo ma bolane̱ wonj’asu ka lambo di “mabole̱ biso̱ epolo o pulise̱ bepuledi b’eyobo,” di no̱nge bedomsedi o po̱ngo̱ mpo̱so̱ko mi mongwane̱ biso̱ o bupe̱ din jome̱le̱: “bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.”Gal. 5:13; 1 Kor. 10:31.

14. Njika mulatako mwe oteten a be̱ne̱ne̱ la Yehova lakisane̱ na bolane̱ la wonj’asu ńa bepo̱sedi e?

 14 Mbadi nipe̱pe̱ ńa bolane̱ jabea lasu la wonj’a bepo̱sedi bwam ńe nde ná di lakisane̱ Yehova, jese̱le̱ pe̱ ná a die̱le̱ biso̱ kaponda myoyo ma betatedi a te̱se̱ye̱no̱ biso̱. Mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ‘nu nu malee̱ biso̱ nje ye ońola bwam basu, na ńena nu madie̱le̱ biso̱ o ngea di do̱lino̱ dangwa.’ (Yes. 48:17) Jembe na sibise̱ la ńolo mbal’a ben byala ba Loba ná: “Nge’a moto e titi lambo mo̱me̱ne̱ a maneano̱, mudangwedi a si mate̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ matanga ma lo̱ndo̱ lao.” (Yer. 10:23) Nika ńe biso̱ lambi ke̱ di po̱si o se̱me̱ye̱ o so̱ṅtane̱ lasu, ka nje te̱ Adam na Bonaisrael ba pamo ba bolino̱; di si ko̱ so̱ o di lambi tom. O diwengisan, di “lakisane̱ Yehova na mulema [masu] mwe̱se̱.”Min. 3:5.

DI BOLE JABEA LA WONJ’A BEPO̱SEDI LA BANE̱ EDUBE

15. Nje bete̱sedi ba Galatia 6:5 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

15 Moyo mō̱ mu te̱se̱be̱le̱ wonj’asu mwe nde ná di lee̱le̱ edube ońola wonja bane̱ ba be̱nno̱ o no̱ngo̱ bedomsedi babu. Ońola nje e? Kana biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ jabea la wonj’a bepo̱sedi, seto̱ ponda ye̱se̱ nde Kriste̱n iba i me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ mulemlem ma bedomsedi ná te̱ite̱i. Nika ńe mbale̱ nate̱na o mambo ma mombweye̱ bedangwedi basu na jo̱we̱ lasu. O̱nge̱le̱ bete̱sedi be o Galatia 6:5. (Langa.) Jembi te̱ ná Kriste̱n te̱ ńangame̱n “bambe̱ mao mūna,” di me̱nde̱ lee̱le̱ edube ońola bwam bane̱ ba be̱nno̱ o bolane̱ jabea labu la wonj’a bepo̱sedi.

Je ná di no̱ngo̱ bedomsedi basu esibe̱ ńakisane̱ bane̱ ná ba bole kaponda doi lasu la mulema (Ombwa dongo 15)

16, 17. (a) Ne̱ni wonj’a bepo̱sedi e wanno̱ bwambo o Korinto e? (b) Ne̱ni Paulo a domse̱no̱ bo bwambo e, nje nika e mokwe̱le̱no̱ pe̱ biso̱ jombwea wonj’a bane̱ e?

16 Jombweye eyembilan a Bibe̱l ewo̱ e malee̱ ońola nje lee̱le̱ edube ońola wonj’a bonasango asu ba be̱nno̱ o no̱ngo̱ bedomsedi babu jombwea mambo ma doi la mulema. Nje̱ngulan a mo̱nge̱le̱ e ta oteten a Kriste̱n a Korinto ońola da la ńama i bolabe̱ losango jabea, nde yena i ta be̱ yandisabe̱ o don la ńama. Bō̱ ba dutedi ná: ‘Kana isango i titino̱ to̱ lambo, ńama ńe ná e dabe̱ na doi la mulema la bwam.’ Nde, ba bena ba se̱le̱ jowe̱ losango, be̱n ná da la yi ńama je nde k’eboled’a jowe̱. (1 Kor. 8:4, 7) Yen ekwali e ta son a ńe̱ke̱, ebanja e puli wana diwanje̱ o mwemba. Ne̱ni Paulo ongwane̱no̱ Kriste̱n a Korinto o je̱ne̱ mambo ka nje te̱ Loba a me̱ne̱no̱ mo̱ e?

17 Laboso, Paulo a yikiye̱ midi mibane̱ ná da di si masise̱le̱ babo̱ be̱be̱ na Loba. (1 Kor. 8:8) Di bupe̱, ome̱le̱ babo̱ ná ba s’ese̱le̱ “wonj’abu” e timba “ba ba bo̱bi eso̱njisan.” (1 Kor. 8:9) Ombusa ponda, a langwedi ba bena ba be̱n doi la mulema di bo̱bi ná ba si kaise̱ ba ba po̱si o da i ńai a ńama. (1 Kor. 10:25, 29, 30) Nde jombwea din to̱ti la mweńa la jowe̱, Kriste̱n te̱ e ta ńangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi bupane̱ doi lao la mulema. Biso̱ pe̱ di s’angame̱n so̱ lee̱le̱ edube ońola wonja bonasango asu ba be̱nno̱ o no̱ngo̱ bedomsedi babu jombwea mambo ma titi mweńa tobotobo e?1 Kor. 10:32, 33.

18. Ne̱ni o me̱nde̱no̱ lee̱le̱ ná o we̱le̱ jabea lo̱ngo̱ la wonj’a bepo̱sedi tiki e?

18 Yehova a boli biso̱ jabea la wonj’a bepo̱sedi di lati na wonja ńa mbale̱. (2 Kor. 3:17) Di we̱le̱ din jabea tiki ebanja di mabola biso̱ epolo o no̱ngo̱ bedomsedi be malee̱le̱ Yehova njib’a ndolo di to̱ndino̱ mo̱. Di bolane̱ so̱ din jabea la tiki o mbadi ni mawaneye̱ Loba edube na ni malee̱le̱ pe̱ edube ońola mbadi bane̱ ba mapo̱so̱no̱ o bolane̱ jabea labu, ná tongwea na nika di benge timbise̱le̱ Loba masoma ońola di jabea la tiki.