Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Embilane̱ te̱me̱ la sim na nded’a Yehova

Embilane̱ te̱me̱ la sim na nded’a Yehova

“Bińo̱ kaise̱ muka o ńai a mbale̱, lo leane̱le̱ mō̱ na nune̱ ndolo na ndedi.”​—SAK. 7:9.

MYENGE: 125, 88

1, 2. (a) Ne̱ni Yesu a tano̱ a senga jombwea Mbend’a Loba e? (b) Ne̱ni babiedi ba kalat’a Loba na Farisai ba tano̱ ba yua Mbenda e?

YESU a ta a to̱ndo̱ Mbend’a Mose. Nika e titi pe̱ to̱ biso̱ mańaka! Ni Mbenda e ta nde e bolabe̱ na Moto ńe mweńa buka be̱se̱ o longe̱ la Yesu​—Sango ao, Yehova. Ndolo Yesu a tano̱ a be̱ne̱ ońola Mbend’a Loba e ta e bīsabe̱ oboso ba ponda o edinge̱ e tilabe̱ o Myenge 40:9 ná: “Muńe̱nge̱ mam mwe nde o bola jemea lo̱ngo̱, a Loba lam, mbend’ango̱ pe̱ ńe o njib’a mulema mam.” Yesu a bamse̱ o byala na o bebolo ná Mbend’a Loba ńe ke̱nge̱nge̱, ńe muse̱ṅ, belondisedi bao pe̱ be mbaki.​—Mat. 5:17-19.

2 Yesu a bo ndutu bwambi o je̱ne̱ ne̱ni babiedi ba kalat’a Loba na Farisai ba mayuano̱ Mbend’a Sango! Mambo ma sadisadi nde ba tano̱ bombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱, Yesu embi nika, a kwala ná: “Lo mabola dongo diwo̱ la dom la sisaṅ na pe̱be̱ na ndongo njangi.” Nje so̱ e ta njo̱m e? A bati ná: “Nde lese̱le̱ mambo ma mweńa ma Mbenda, te̱me̱ la sim na ndedi na jemea.” (Mat. 23:23) Diwengisan na yi Farisai yena i ta nde ye̱ne̱ babo̱me̱ne̱ ka bate̱m ná sim, Yesu a ta a so̱ṅtane̱ Mbenda o njib’ao, na ne̱ni Mbenda te̱ e tano̱ e bonde̱ bede̱mo ba Loba.

3. Nje din jokwa di me̱nde̱no̱ to̱pea e?

 3 Biso̱ Kriste̱n di titi pe̱ owas’a male ma Mbenda. (Rom. 7:6) Nde Yehova a kombe̱ye̱ biso̱ ni Mbenda o Bibe̱l, Eyal’ao. A si mapula ná jombweye mambo mao ma sadisadi buka te̱, nde ná di so̱ṅtane̱ na we̱le̱ pe̱ o ebolo ‘mambo mao ma mweńa,’ me nde bete̱sedi bena be bambe̱ yi mbenda. K’eyembilan, njika bete̱sedi mindi ma diwutamea mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Jokwa di se̱le̱ na din di bonde̱ belēdi jokono̱ jombwea nje muńe̱ mīla a tano̱ angame̱n o bola. Nde mi mindi mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ mambo jombwea Yehova, na ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ bede̱mo bao. Din jokwa di mala so̱ jalabe̱ myuedi milalo: Ne̱ni mindi ma diwutamea mi malee̱le̱no̱ nded’a Yehova e? Nje mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mbadi a me̱ne̱no̱ longe̱ e? Ne̱ni mi malee̱le̱no̱ te̱me̱ lao la sim le ke̱nge̱nge̱ e? Ońola to̱ti te̱, wasa ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Sango asu ńe omo̱ń.​—Langa Efeso 5:1.

‘MINDI MA DIWUTAMEA’ MI LEE̱LE̱ NDED’A YEHOVA

4, 5. (a) Ne̱ni mindi ma diwutamea mi si tano̱ ndutu o so̱, na ońola nje pe̱ e? (b) Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

4 E si ta ndutu o so̱lo̱ o mi mindi mutoba ma diwutamea. Yehova a ta anea Bonaisrael ná ba po̱se mi mindi o bepasi bebane̱ ba Mo̱pi ma Yordan. Ońola nje e? Ná muńe̱ mīla a pomane̱ so̱ diwutamea na bo̱bise̱ la ńolo. (Mis. 35:11-14) Mangea ma wala o mindi ma diwutamea ma ta ma bongwabe̱ bwam. (Ndim. 19:3) Bupisane̱ beboledi ba Bonayuda, byemban be ta be we̱le̱be̱ o ngea o jongwane̱ muńe̱ mīla ná a so̱ mi mindi. Kana mindi ma diwutamea mi tano̱, mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan a si ta eto̱m o ńa mīla o mwe̱n ekombo, we̱ni a wusano̱ ko̱ o jowe̱ di kwedi.

5 Dutea ná: Yehova, nu te̱se̱ beko̱kisedi ba kwedi ońola mubwe̱ moto na m’boṅsan, a boli mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan epolo o kusa ndedi na betatedi! Ńadibie̱ mō̱ ńa nin wase mo̱ ná: “Mambo me̱se̱ ma ta ma boṅsane̱be̱, ma be̱ pe̱ ńai ni wam, na ni bo̱bise̱ ńolo. Nika e ta nde mbadi Loba a malee̱le̱no̱ nded’ao.” Yehova a titi mukaised’a njo, nu le̱le̱m o ko̱kise̱ baboledi bao. O diwengisan, e “m’bwaṅ o ndedi.” ​—Efe. 2:4.

6. Ne̱ni ebe̱yed’a Farisai jombwea lee̱le̱ la ndedi e tano̱ diwengisan na ya Loba e?

6 O diwengisan, Farisai ba si ta ba lee̱le̱ ndedi. K’eyembilan, bupisane̱ beboledi babu, ba si ta be̱be̱ o lakise̱ mulemlem ma diwuse̱ buka ngedi ilalo. Ná a sambwe̱le̱ ebe̱yed’abu ya bobe o mbasanedi ma bawusi, Yesu a no̱ngi edinge̱ding’a Farisai ńe o kane̱ o mbasanedi ma muko̱tedi ná:  “A Loba, na som wa ná na titi ka bane̱ bato, bato ba ndumban, basite̱m na sim, bamusonje, to̱ ka nun muko̱tedi.”​—nde ke̱ muko̱tedi e o kane̱ na sibise̱ la ńolo ná a kusane̱ Loba ndedi. Ońola nje Farisai ba si tano̱ be̱be̱ o lee̱le̱ ndedi e? Bibe̱l e makwala ná ba ta nde “ba yaṅa bane̱.”​—Lukas 18:9-14.

Mo̱ “nge’a” lakise̱ lo̱ngo̱ e telam e, e mabongwabe̱ pe̱ bwam e? Be̱ ńai beno̱ ná ba sisea wa be̱be̱ (Ombwa mongo 4-8)

7, 8. (a) Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Yehova ke̱ moto a wusane̱ oa e? (b) Ońola nje lakise̱ leno̱ kekise̱ la sibise̱ la ńolo e?

7 Embilane̱ Yehova, seto̱ Farisai. Lee̱le̱ ndedi. (Langa Efeso 4:32.) Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ná o be̱ ńai ni le̱le̱m o lakise̱ bane̱. (Lukas 17:3, 4) Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na malakise̱ ba bena ba wusane̱ mba, to̱ e be̱ nde ná ba wusan mba ngedi jita e? Mo̱ ne be̱be̱ o koma musango na nu ńena nu wusane̱ mba, to̱so̱ nu bwese̱ mba ndutu e?’

8 Lakise̱ la bane̱ di mawe̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱. Farisai ba kwedi di kekise̱ ońolana ba ta ba ye̱use̱ bato bape̱pe̱. Nde biso̱ Kriste̱n, na sibise̱ la ńolo jangame̱n ‘langa bane̱ bape̱pe̱ bonde̱ne̱’ buka biso̱me̱ne̱, ka bō̱ bena bangame̱n ná ba kusane̱ biso̱ lakise̱. (Fil. 2:3) Mo̱ o me̱nde̱ so̱ jembilane̱ Yehova ná o buse o di kekise̱ la sibise̱ la ńolo e? O si kwese̱ “nge’a” lakise̱ lo̱ngo̱, bongwa pe̱ mo̱. Le̱le̱me̱ o lee̱le̱ ndedi, o be̱ pe̱ muńo̱ngo̱ o malinga.​—Mul. 7:8, 9.

BOLA LONGE̱ EDUBE, NÁ “NJO̱M A MAYA E SI BE̱ WA O MULOPO”

9. Ne̱ni Yehova okwe̱le̱no̱ Bonaisrael ná longe̱ la moto le tiki e?

9 Njo̱m a mom ńa mindi ma diwutamea e ta nde ná mi tate Bonaisrael na njo̱m a maya. (Ndim. 19:10) Yehova a to̱ndi longe̱, a singe̱ pe̱ “mā ma makome̱ maya esibe̱ njo̱m.” (Min. 6:16, 17) Ka Loba la te̱me̱ la sim na la bosangi, a si wusa jese̱le̱ to̱ mo̱me̱ne̱ koma la maya di bolabe̱ esibe̱ m’boṅsan. Ye mbale̱ ná, mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan a ta a leabe̱le̱ ndedi. Nde to̱ na wa, a ta te̱ nde angame̱n o kaisabe̱ na batudu; e bakwabe̱ te̱ ná a si bo moto na m’boṅsan, a ta angame̱n ja o mundi ma diwutamea nate̱na kwed’a prisi ninde̱ne̱. A wusa pe̱ to̱ tombise̱ longe̱ lao le̱se̱ oten. Ben betune̱ ba ngińa be lee̱le̱ Bonaisrael be̱se̱ ná longe̱ la moto le tiki. Ná ba bole Mubole̱ longe̱ edube, ba ta bangame̱n samba beboledi be̱se̱ bena be wusa leneye̱ moto nupe̱pe̱ mbeu a ńolo.

10. Bupisane̱ Yesu, ne̱ni babiedi ba kalat’a Loba na Farisai ba lee̱le̱no̱ ná longe̱ di titi babo̱ mweńa e?

10 Diwengisan na Yehova, babiedi ba kalat’a Loba na Farisai ba si ta ba lee̱le̱ edube ońola longe̱. Ne̱ni e? Yesu a kwalane̱ babo̱ ná: “Lo sumo idubwan a dibie̱. Bińo̱me̱ne̱ lo s’ingedi, nde leki pe̱ ba bena ba ta ba pula jingea.” (Lukas 11:52) Ba ta bangame̱n tele̱ so̱ṅtane̱ l’Eyal’a Loba, nika ná ba tele̱ye̱ bape̱pe̱ mo̱, na jongwane̱ pe̱ babo̱ o dangwa o nge’a longe̱ la bwindea. O diwengisan, ba pandise̱ nde bato etum na Yesu “musungedi,” nde ba die̱le̱ nde  babo̱ o beńamsedi ba bwindea. (Bebolo 5:31) Kana ba tano̱ kumba, na bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱, babiedi ba kalat’a Loba na Farisai ba si ta ba no̱ngo̱ longe̱ na ja la bwam la bane̱ mweńa. E se̱ njo, na si be̱ la ndedi e!

11. (a) Ne̱ni ńamuloloma Paulo a lee̱le̱no̱ ná a me̱ne̱ longe̱ kana Loba e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulemlem m’ebe̱yedi ka Paulo o dikalo e?

11 Ne̱ni jeno̱ ná di samba y’ebe̱yed’a babiedi ba kalat’a Loba na Farisai, nde jembilane̱ Yehova e? Jangame̱n o bola jabea la longe̱ edube na we̱le̱ pe̱ mo̱ tiki. Ńamuloloma Paulo a boli nika tongwea na mboṅ ninde̱ne̱ a bolino̱. Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Na sangi na maya ma bińo̱ be̱se̱.” (Langa Bebolo 20:26, 27.) Nde Paulo a si boli nika buka te̱ ná a si be̱ne̱ njo̱m a maya, to̱ ońolana Loba anedi ná a bole nika. A boli nde nika ońolana a ta a to̱ndo̱ bato, malonge̱ mabu pe̱ ma ta mo̱ tiki. (1 Kor. 9:19-23) Biso̱ pe̱ jangame̱n o we̱ ná je̱ne̱ longe̱ ka nje te̱ Loba a me̱ne̱no̱ mo̱. Yehova ‘a mapula ná  . . . be̱se̱ bate̱le̱.’ (2 Pet. 3:9) Wa pe̱ e? O me̱nde̱ so̱ je̱ne̱ ná bwea la bane̱ ndedi di me̱nde̱ tute̱le̱ wa o bata be̱ ko̱di o dikalo, na londe̱ pe̱ wa na muńe̱nge̱.

12. Ońola nje yeno̱ mweńa ná baboledi ba Loba ba be̱ ye̱ne̱ e?

12 Di malee̱le̱ pe̱ ná di me̱ne̱ longe̱ kana Yehova ke̱ je ye̱ne̱. K’eyembilan jangame̱n be̱ ye̱ne̱ ke̱ di maduane̱ mutoa ponda ye̱se̱, ke̱ je o bola ebol’a longa, to̱ ya po̱ngise̱. Di si we̱le̱ ebolo, mo̱ni, to̱ ponda mweńa buka be̱ne̱ lasu la mbo̱le̱ na ja la bwam to̱ buńa. Loba lasu la te̱me̱ la sim di mabola nde ponda ye̱se̱ nje e te̱nge̱n na yangame̱n. Jembilane̱ mo̱. Batudu tobotobo bangame̱n jombwea mbo̱l’abu na ńa be̱se̱ ba mabole̱ ebolo mwemba na babo̱. (Min. 22:3) Mutudu ome̱le̱ te̱ wa ná o bupe̱ bediedi na bete̱sedi be mongwane̱ o be̱ne̱ mbo̱le̱, sengane̱ mo̱. (Gal. 6:1) E̱ne̱ longe̱ kana Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱, ná “njo̱m a maya e si be̱ wa o mulopo.”

‘BAKWA. . . KAPONDA BEN BETE̱SEDI’

13, 14. Ne̱ni batudu ba Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n lee̱le̱ te̱me̱ la sim la Yehova e?

13 Yehova a ta anea Bonaisrael ná bembilane̱ bete̱sedi bao basam ba te̱me̱ la sim. Ka lambo laboso, batudu ba ta bangame̱n wase̱le̱ bwambo, denge̱ ba mombwea nje e tute̱le̱ mubwe̱ moto, ebe̱yed’ao, bedangwedi bao oboso ná nika e mabolane̱, to̱ biana ba mano̱ngo̱ bedomsedi ba lee̱le̱ mo̱ ndedi to̱ ke̱m. O bwam ba lee̱le̱ te̱me̱ la sim la Loba, ba ta bangame̱n jombwea nga muńe̱ mīla a boli nde nika na “m’boṅsan” na “ońola bosinga.” (Langa Miso̱ngi 35:20-24.) Yete̱na mboṅ i ta, ba ta bangame̱n sengane̱ seto̱ mudumbu ma mboṅ a moto mō̱ nde iba, denge̱ ba mabakwa ońola kwed’a moto.​—Mis. 35:30.

14 Ombusa babo̱ wase̱le̱ bwambo, batudu ba ta bangame̱n o jombwea moto mo̱me̱ne̱, seto̱ buka te̱ nje a bolino̱. E ta so̱ e pula ná ba be̱ ye̱ne̱ ná ba s’ombwea byombwedi ba miso̱, nde ba so̱le o njiba, ná ba so̱ṅtane̱ njo̱m ni wan kwed’a moto. Omo̱ń a me̱se̱ ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a mudī-musangi ma Yehova, mwena mu wusa jongwane̱ babo̱ o lee̱le̱ dibie̱ lao, nded’ao, na te̱me̱ lao la sim.​—Bbu. 34:6, 7.

15. Busise̱ diwengisan le oteten a mbadi Yesu na Farisai ba tano̱ be̱ne̱ bato babobe.

15 Farisai ba ta nde bombwea buka te̱ nje mubole̱ bobe a bolino̱, seto̱ njika pat’a moto a tano̱ na mbale̱. Nde ponda Farisai be̱nno̱ Yesu a jai o tebedi omboa Mateo, na babo̱ ba baise̱ bokwedi bao ná: “Ońola nje mulēd’ańu a madano̱ na bako̱tedi na bato ba bobe e?” Yesu alabe̱ nde babo̱ ná: “Ba ba jai bwam ba si mapula mubole̱ myanga, ke̱ baboedi. Nde  bino̱ ala, lokwe janda la yen eyala ná: Na to̱ndi ndedi, seto̱ jabea. Ebanja na si po̱i o bele̱ bate̱m na sim, nde babobe.” (Mat. 9:9-13) Mo̱ Yesu a ta nde a lingea babole̱ bobe e? Tomtom! Janda diwo̱ la mwe̱ndi ma Yesu di ta nde ná babobe bate̱le̱. (Mat. 4:17) Nde Yesu a bolane̱ ye̱ne̱ o so̱ṅtane̱ ná bō̱ ba “bako̱tedi na bato ba bobe” ba ta ba pula jate̱le̱. Ba si po̱i omboa Mateo o da buka te̱, ba ta nde ba bupe̱ mo̱. “Ba ta jita ba bupe̱ [Yesu].” (Mark 2:15) Nde jita la Farisai ba s’e̱n nje Yesu e̱nno̱ o i ńai a bato. Diwengisan na Loba la te̱me̱ la sim na la ndedi ba tano̱ ba sese̱ ná ba mowe̱, Farisai i ta nde i langa bonasango abu ka babobe bena ba si be̱n dipita to̱ diwo̱.

16. Nje batudu bangame̱nno̱ bola ke̱ ba jai o kaise̱ bwambo e?

16 Batudu nin we̱nge̱ bangame̱n be̱ mbaki ná ba membilane̱ Yehova Loba nu “to̱ndi ka ni te̱m.” (Mye. 37:28) Laboso, bangame̱n “baise̱ na wasa na jue̱le̱ bwambwam” ná ba be̱ mbaki ná bobe bo bolane̱. E so̱be̱ te̱ ná bo bolan, denge̱ ba mabakwa bupisane̱ Betiledi. (Ndim. 13:12-14) Niponda batudu ba jaino̱ o kaise̱ bwambo, ba be̱ epe̱ńe̱ o jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ nga Kriste̱n ni boli bobe bonde̱ne̱ ńate̱le̱ to̱ ke̱m. Jate̱le̱​—to̱ si jate̱le̱​—di titi bu o je̱ne̱. Nika e mabaise̱ ná bombweye ne̱ni a me̱ne̱no̱ nje a bolino̱, na nje pe̱ ye mo̱ o mulema. (Bbī. 3:3) Ná a bweabe̱le̱ ndedi, mubole̱ bobe angame̱n jate̱le̱. *

17, 18. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba bia ná moto ate̱le̱ na mbale̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

17 Batudu ba titi ná ba langa milema ka Yehova na Yesu. Ne̱ni wa mutudu weno̱ ná o bia ná moto ate̱le̱ na mbale̱ e? Laboso, kane̱ ná o kuse dibie̱ na so̱ṅtane̱. (1 Ki. 3:9) Di londe̱ maba, po̱ngo̱ muwaso o Eyal’a Loba na o kalati ya mūt’a jemea, ná nika ńongwane̱ wa o we̱le̱ diwengisan oteten a “ndut’a mundi ma wase” na “ndutu kaponda jemea la Loba,” ńe nde jate̱le̱ la mbale̱. (2 Kor. 7:10, 11) Ombwea nje Betiledi be kwaledino̱ ońola ba bena bate̱le̱ na ba bena ba s’ate̱le̱. Ne̱ni Bibe̱l e manande̱le̱no̱ besengedi babu ba mulema, ebe̱yed’abu, na bedangwedi babu e?

18 O sukan, ombwea nu moto mo̱me̱ne̱, ebe̱yed’ao, pat’a moto eno̱, bete̱medi bao, nje e matute̱le̱ mo̱, na mitakisan a be̱nno̱. Bibe̱l e se̱le̱ bīse̱ ońola Yesu ńe mulopo ma mwemba ma Kriste̱n ná: “A si me̱nde̱ kaise̱ kaponda byombwedi ba miso̱, to̱ bakwa kaponda sengasengane̱ la matoi, a me̱nde̱ nde kaise̱ bayaṅabe̱ kaponda te̱me̱ la sim, na bakwea batakedi b’ekombo ka ni te̱nge̱n.” (Yes. 11:3, 4) Bińo̱ batudu le nde batatedi basadi be owas’a Yesu, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ bińo̱ o kaise̱ kana mo̱ a makaise̱no̱. (Mat. 18:18-20) Di matimbise̱le̱ masoma ná di be̱n batudu ba mombweye̱ biso̱ bena ba mawe̱ o bola nika. Je pe̱ muńe̱nge̱ ná ba mawe̱ o jongwane̱ biso̱ ná di leane̱le̱ ndedi na te̱me̱ la sim o mwemba.

19. Njika belēdi ba mindi ma diwutamea o mapulano̱ we̱le̱ o ebolo e?

19 Mbend’a Mose e lee̱le̱ “mpete̱ ma dibie̱ na ma mbale̱” jombwea Yehova na bete̱sedi bao be te̱m na sim. (Rom. 2:20) K’eyembilan, mindi ma diwutamea mi mokwe̱le̱ batudu ne̱ni “kaise̱ muka o ńai a mbale̱,” mi mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ be̱se̱ ne̱ni “leane̱le̱ mō̱ na nune̱ ndolo na ndedi.” (Sak. 7:9) Di titi pe̱ owas’a Mbenda. Nde Yehova a si tuko, te̱me̱ la sim na ndedi pe̱ ba dia mo̱ mweńa. Nika ńe biso̱ edube ende̱ne̱ o jowe̱ Loba lena di weki biso̱ o bowan bao, nu be̱n bede̱mo jeno̱ ná jembilane̱, na ńe biso̱ diwutamea!

^ par. 16 Ombwa “Questions des lecteurs” o La Tour de Garde ńa 15 Septembre 2006, dip. 30.