Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Senga malea mam ná lo timbe dibie̱”

“Senga malea mam ná lo timbe dibie̱”

“A bana bam, . . . senga malea mam, ná lo timbe dibie̱.”​—MIN. 8:32, 33.

MYENGE: 56, 89

1. Ne̱ni di makusano̱ dibie̱ e, nje pe̱ di matombwane̱no̱ e?

YEHOVA nde e Tongo a dibie̱, a sangi pe̱ mulema o jabane̱ dibie̱ lao na bape̱pe̱. Yakobo 1:5 mo̱ ná: “Yete̱na moto a subi be̱ne̱ dibie̱, a so̱so̱me̱ye̱ Loba ńena nu mabole̱ be̱se̱ na mulema mō̱ esibe̱ myobisan.” Mbadi po̱ di makusane̱no̱ Loba dibie̱ ńe nde ná jemeye malea. Di dibie̱ di matata biso̱ na bedangwedi ba bobe, na kombe̱ pe̱ mulatako masu na Loba. (Min. 2:10-12) Na nika nde di ‘majano̱ o ndol’a Loba, . . . ońola longe̱ la bwindea.”​—Yuda 21.

2. Ne̱ni jeno̱ ná jokwa to̱ndo̱ mbe̱t’a dibongo ńa Loba e?

2 Nde k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱, mbadi di kokedino̱, na mane̱ mambo mape̱pe̱ ba mabola ná e be̱ biso̱ ndutu o jemea mbe̱t’a dibongo to̱ je̱ne̱ mo̱ ka lambo la bwam. Di mokwa nde to̱ndo̱ mo̱ ke̱ je̱n muse̱ṅ mao; owa nde di maso̱ṅtane̱no̱ njika ndolo ninde̱ne̱ Loba a be̱ne̱nno̱ biso̱. Minia 3: 11, 12 mo̱ ná: “A mun’am, o si yaṅa dibongo la Yehova, . . . ebanja Yehova a mako̱kise̱ nu ńena a to̱ndino̱.” E, di si dimbea to̱ buńa ná Yehova a mapulea biso̱ bwam. (Langa Bonahebe̱r 12:5-11.) Kana Yehova a bino̱ biso̱ bwam, beko̱kisedi bao be te̱nge̱n, be titi pe̱ to̱ buka dime̱ne̱. Di mala jombwea mbe̱t’a dibongo o matongo mane̱i: (1) ńakisane̱ la ńolo, (2) belēdi  bana ba makusane̱no̱ bayedi, (3) malea o mwemba ma Kriste̱n, na (4) lambo le bobe buka ses’a beko̱kisedi.

ŃAKISANE̱ LA ŃOLO DI MALEE̱LE̱ DIBIE̱

3. Ne̱ni muna a mokwano̱ ńakisane̱ ńolo e? Bola eyembilan.

3 Ńakisane̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ o bia jalea bedangwedi na mo̱nge̱le̱ masu ná di bole na dangwa o ńai ni te̱nge̱n. Di si yabane̱ bia la ńakisane̱ ńolo, nde jangame̱n o jokwa bola nika. K’eyembilan: Niponda muna eno̱ o jokwa duane̱ medi ma mundi, sango to̱ ńango a malea medi ná okwe̱le̱ mo̱ ja ńai a bwam. Nde niponda muna a mabiano̱ ja bwam ńai eno̱ ná a be̱ skwe̱, muyed’ao a mese̱le̱ mo̱ son na son ná a keke o duane̱ ońola sekundi to̱ ininga. Muyedi ā te̱ mbaki ná muna a mábia ja bwam na duane̱ pe̱, a mese̱le̱ mo̱ niponda ná a duane̱ na mo̱me̱ne̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na bayedi, niponda beno̱ o lee̱le̱ we̱lisane̱ o bongwa bana babu “o bo̱ngo̱ na o malea ma [Yehova],” be pe̱ nde o jongwane̱ bana babu o bia ńakisane̱ ńolo na be̱ pe̱ dibie̱.​—Efe. 6:4.

4, 5. (a) Ońola nje ńakisane̱ la ńolo leno̱ mweńa o bo̱to̱ “mot’a peńa” e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ bo̱bo̱ to̱ di ko̱ nde “ngedi samba” e?

4 Na pe̱ nde yeno̱ na ba bena ba mokwe̱ o bia Yehova ke̱ bā nde bato. Ye mbale̱ ná ba mábia ńakisane̱ ńolo o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Nde o nje e mombweye̱ mulatako masu na Loba, mokwed’a peńa e nde moto ńe mbo̱ti. Nde niponda a maboteano̱ bo̱to̱ “mot’a peńa” o be̱ ka Kristo, nde a máboteano̱ ńaka na joua. (Efe. 4:23, 24) Ńakisane̱ la ńolo le mweńa ońola bo bońaki. Na nika nde di mokwano̱ o “to̱bo̱ dibangi la Loba na bepuledi ba nin wase, nde di dangwane̱ ye̱ne̱, te̱me̱ la sim na dube̱ la Loba o nin wase.”​—Tito 2:12.

5 Nde biso̱ be̱se̱ je nde babobe. (Mul. 7:20) Di wusi te̱ nika e si mapula kwala ná di si mańakisane̱ mańolo ńai ni dongame̱n ná di bole bwam, to̱so̱ ná di si mabola nde nika na bambam. Minia 24:16 mo̱ ná: “Nute̱m na sim a mako̱ ngedi samba, nde a mate̱me̱ pe̱te̱.” Nje e me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ ná a tongwe̱le̱ e? Seto̱ ngud’asu, nde mudī ma Loba. (Langa Filipi 4:13.) Epum’a mu mudī e bambe̱ pe̱ jalea la ńolo, le nde ede̱mo e bakame̱ na ńakisane̱ la ńolo.

6. Ne̱ni jeno̱ ná di timba bokwe̱ Eyal’a Loba ba bwam e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

6 Muka, jokwa la Bibe̱l, na dutea o nje di mokwano̱ pe̱ ba mongwane̱ biso̱ o bia ńakisane̱ ńolo. Nde nje wangame̱nno̱ bola yete̱na ye wa ndutu o jokwa Eyal’a Loba e, to̱so̱ ná o si to̱ndi jokwa la Bibe̱l e? O si dimbea ná Yehova a mongwane̱ wa yete̱na o boli mo̱ epolo o bola nika. E ná ongwane̱ wa ná o “bwe ńo̱ngi” ninde̱ne̱ ń’Eyal’ao. (1 Pet. 2:2) Laboso, kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa bia ńakisane̱ ńolo ná o kuse ponda o jokwa Eyal’ao. Nde o we̱ pe̱ ná o bole bupisane̱ muka mo̱ngo̱, we ná o botea na wutise̱ pond’a jokwa. Na ponda, jokwa di me̱nde̱ be̱ wa lambo di wam na la muńe̱nge̱! O me̱nde̱ to̱ndo̱ pond’a pī o matombise̱no̱ o jokwa na dutea o Eyal’a Yehova.​—1 Tim. 4:15.

7. Ne̱ni ńakisane̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ o po̱le̱ mambo ma mudī di te̱se̱no̱ e?

7 Ńakisane̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ o po̱le̱ mambo ma mudī di mabupe̱no̱. Jombweye te̱ eyembilan a sango a mbia mō̱ ńe̱n ná ko̱d’ao ńe o wo̱ye̱. Na mo̱ a te̱se̱ ná angame̱n be̱ paonia ńa pond’a mususu, a langa kalat’asu i makwaleye̱ ońola ni tema, a kane̱ pe̱. Nika ńongwane̱ mo̱ ná a si bo̱bo̱. A bola pe̱ ná a be̱ paonia ń’epas’a ponda ke̱ epolo ye̱ne̱ne̱. To̱na mitakisan, a ńakisane̱ ńolo ná a soke̱ miso̱ mao o  mpuli mao, a tongwe̱le̱ o be̱ paonia ńa pond’a mususu.

BONGWA BANA O BO̱NGO̱ BA YEHOVA

O yabe̱ labu bana ba si bi nje ye bwam na nje ye bobe; ba be̱n ńo̱ngi ná bokwabe̱le̱ (Ombwa dongo 8)

8-10. Nje yena yongwane̱ bayedi be Kriste̱n ná ba tongwe̱le̱ o kokise̱ bana babu o bolea Yehova e? Bola eyembilan.

8 Bayedi be Kriste̱n ba be̱n edub’a tiki ya bongwa bana babu “o bo̱ngo̱ na o malea ma [Yehova].” (Efe. 6:4) Nika e titi lambo disadi, sepo̱n o min mińa masu. (2 Tim. 3:1-5) Ye mbale̱ ná o yabe̱ labu bana ba si bi nje ye bwam to̱ bobe. Ba mayabane̱ doi la mulema, nde lena langame̱n o jokwabe̱le̱. (Rom. 2:14, 15) Mubied’a Bibe̱l mō̱ mo̱ ná, eyal’a Grikia yena e tukwabe̱ ná “dibongo” ye pe̱ ná e pula kwala “kokise̱ la muna ná a be̱ moto.”

9 Bana ba makuse̱ mbe̱t’a dibongo na ndolo ba masenga na babo̱me̱ne̱ ná ba mombwea babo̱, be pe̱ mbo̱le̱. Ba mokwa ná wonja e be̱n myoyo, na ná lambo te̱ di mabolano̱ o longe̱ le ná di lenea biso̱ mbeu a ńolo to̱ tombwane̱. Ye so̱ mweńa jita ná, bayedi be Kriste̱n ba bupe̱ bediedi ba Yehova. O si dimbea ná mbad’a kokise̱ la bana ńe diwengisan bupisane̱ bekombo na ńo̱ṅo̱n. Bayedi ba masengane̱ Loba, ba matongwe̱le̱ dibongo la bana babu ebanja ba bi ná te̱ite̱i nje bola, ba si mase̱me̱ye̱ o dibie̱ labu.

10 Je ná di busane̱ belēdi o eyembilan a Noa. Ponda Yehova a langwedino̱ mo̱ ná a longe elimbi, Noa a si se̱medi o dibie̱ lao la mo̱me̱ne̱. A si ta a málonga elimbi to̱ buńa. A ta so̱ angame̱n sengane̱ Loba, nika pe̱ nde “a bolino̱”​—nika ná, kana Yehova anedino̱ mo̱. (Bbot. 6:22) Njika tombwane̱ nika e wanno̱ e? Elimbi e sungi Noa na mbia mao. Noa a tongwe̱le̱ pe̱ ka muyedi, ebanja a ta a lakisane̱ dibie̱ la Loba. Okwe̱le̱ bana bao bwam, a we̱ pe̱ o be̱ eyembilan a bwam ońol’abu, lambo lena di si ta bu o bola o mi mińa ma bobe mi se̱le̱ na Mpupe.​—Bbot. 6:5.

11. Ońola nje bayedi bangame̱nno̱ we̱ na ngińa o jokwe̱le̱ bana babu e?

11 Ne̱ni wa ńe muyedi weno̱ ná o ‘bola nikame̱ne̱’ o miso̱ ma Loba e? Sengane̱ Yehova. Ese̱le̱ ná okwe̱le̱ wa ne̱ni kokise̱ mun’ango̱ tongwea n’Eyal’ao na bediedi di makusane̱no̱ bebokedi bao. Na ponda, bana bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ timbise̱le̱ wa masoma ná o boli nika! Munasango mō̱ a tili ná: “Na matimbise̱le̱ bayedi bam jita la masoma ońola mbadi ba kokise̱no̱ mba. Ba we̱ na ngud’abu ńe̱se̱ o tapa mba mulema. Tongwea na babo̱ nde na ńakino̱ o mudī.” Nde bana bō̱ ba yo̱ki caka bayedi babu to̱na miwe̱n me̱se̱ ba po̱ngino̱. Nde bayedi bena ba we̱ o de̱ mbolako a mbale̱ o mulema ma mun’abu ba be̱n doi la mulema la bwam. Be pe̱ ná ba pite̱ ná mun’abu nu pawe̱ a me̱nde̱ timba buńa bō̱ na Yehova.

12, 13. (a) Ne̱ni bayedi be Kriste̱n ba malee̱le̱no̱ ná ba masengane̱ Loba ke̱ mun’abu a pangabe̱ e? (b) Ne̱ni mbia mō̱ mu tombwane̱no̱ ońolana bayedi ba sengane̱ Yehova e?

 12 Kekise̱ la sengane̱ di buki me̱se̱ ońola bayedi le nde ke̱ mun’abu a pangabe̱ o mwemba. Jombweye te̱ eyembilan a munańango mō̱ nu be̱n ngo̱nded’a mun’a muto nu pangabe̱, na ńasumwe̱ pe̱ omboa. Ńango mo̱ ná: “Na ta na wasa njo̱m o kalat’asu ná na je mwemba na mun’am na muladi mam. Nde mom’am ongwane̱ mba na muyao o so̱ṅtane̱ ná mun’asu a titi pe̱ biso̱ o mā, longe̱ lao di si mombwea pe̱ biso̱.”

13 Mimbu to̱ mininga ombusa ponda, ngo̱nded’ao e timbisabe̱ o bebokedi. Ńango mo̱ ná: “Tatan a mabele̱ to̱ lomea mba mwe̱ndi buńa te̱! A mabola pe̱ biso̱ na sango edube ende̱ne̱ ebanja a bi ná je Yehova jemea. Di be̱n mulatako ma bwam tatan.” Yete̱na o be̱n muna nu pangabe̱, “lakisane̱ Loba na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱, [nde] o si lakisane̱ so̱ṅtane̱ lo̱ngo̱.” (Min. 3:5, 6) Ne̱nge̱ o mulopo ná beko̱kisedi ba Yehova be malee̱le̱ dibie̱ na ndol’ao ba si be̱n eme̱ne̱n. O si dimbea ná a boli Mun’ao ońola be̱se̱, na ońola mun’ango̱ pe̱. Loba a si mapula ná to̱ moto a ńamsabe̱. (Langa 2 Petro 3:9.) O nika, lakisane̱ beko̱kisedi ba Yehova na bediedi bao. Bola nika, to̱ e be̱ nde ná bola la nje Yehova a makwalano̱ di masengise̱ wa muyedi sese. E, dube̱ beko̱kisedi ba Loba, o si te̱nge̱ne̱ mo̱.

O MWEMBA

14. Ne̱ni belēdi di makusane̱no̱ Yehova tongwea na “soel’a jemea” be mawaneano̱ biso̱ tombwane̱ e?

14 Yehova a kakane̱ o jombwea, o tata, na o jokwe̱le̱ pe̱ mwemba ma Kriste̱n. A mabola nika o mbadi jita. K’eyembilan, a te̱se̱ Mun’ao o mulopo ma mwemba, mo̱ pe̱ a te̱se̱ “soel’a jemea” o bola da la mudī o ponda ńangame̱n. (Lukas 12:42) Di da la mudī lena di mabolabe̱ o mbadi jita di mabola belēdi, to̱so̱ malea. Mo̱ o ta o másenga ekwali ewo̱, to̱ langa mulopo m’ekwali mō̱ o kalat’asu po̱ mwena mongwane̱ wa o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na bedangwedi bo̱ngo̱ e? Yete̱na jalabe̱ le nde ná e, sombise̱! Ebanja nika e malee̱le̱ nde ná we o jese̱le̱ ná Yehova a longe wa, to̱so̱ ná okwe̱le̱ wa ońola bwam bo̱ngo̱.​—Min. 2:1-5.

15, 16. (a) Ne̱ni ‘mabea ma bato’ o mwemba meno̱ ná ma wanea biso̱ tombwane̱ e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná batudu ba bate bwane̱ ebol’abu muńe̱nge̱ e?

15 Kristo ńe mulopo ma mwemba, abedi pe̱ mo̱ ‘mabea ma bato,’ nika ńe nde batudu, bena ba mombweye̱ dibemba la Loba. (Efe. 4:8, 11-13) Ne̱ni ban bonasango be mabea ma tiki beno̱ ná ba wanea biso̱ tombwane̱ e? Mbadi po̱ ńe nde ná jembilane̱ dube̱ la batudu name̱ne̱ pe̱ n’eyembilan abu ya bwam. Mbadi nipe̱pe̱ ńe nde ná di sengane̱ malea mabu ma se̱medi o Betiledi. (Langa Bonahebe̱r 13:7, 17.) O̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ ná batudu ba to̱ndi biso̱, ba mapula pe̱ ná di ńake o mudī. K’eyembilan, be̱n te̱ ná je o tona ndongame̱n, to̱so̱ ná ko̱d’asu ńe o wo̱ye̱, ye̱ke̱i te̱, ba mapomane̱ wanea biso̱ jongwane̱. Ba me̱nde̱ lambe̱ye̱ biso̱ toi, nde ba we̱ pe̱ o longa biso̱ na malea ma membe̱ na mangame̱n, mena ma se̱medi o Betiledi. Mo̱ o maso̱ṅtane̱ ná di jongwane̱ di malee̱le̱ nde ndolo Yehova a be̱ne̱nno̱ wa e?

16 O si dimbea ná ye ná e be̱ batudu o mwemba ndutu ná ba siseye biso̱ mbasan o bola biso̱ malea. Keka te̱ dutea ne̱ni e tano̱ muto̱ped’a mudī Natan ndutu o kwalisane̱ kiṅe̱ David nu keki o kudumane̱ bobe bonde̱ne̱ a bolino̱! (2 Sam. 12:1-14) Mulemlem  pe̱ nde e tano̱ e pula ńamuloloma Paulo ngiń’a mulema o bola Petro, mō̱ ńa 12 la bamuloloma, malea ponda a wanno̱ diwanje̱, a te̱me̱ye̱ o mudi ma Bonayuda. (Gal. 2:11-14) Ne̱ni so̱ weno̱ ná o wamse̱ mūna ma batudu o mwemba mo̱ngo̱ e? Be̱ sibise̱ la ńolo, be̱ ńai beno̱ ná ba sisea wa be̱be̱, o bie pe̱ timbise̱le̱ masoma. E̱ne̱ jongwane̱ ba mawaneano̱ wa k’eyemban a ndolo Loba a to̱ndino̱ wa. Nika e me̱nde̱ wanea wa tombwane̱, e batea pe̱ babo̱ muńe̱nge̱ o bola ebol’abu.

17. Ne̱ni jongwane̱ la ndolo la batudu di wanedino̱ munańango mō̱ tombwane̱ e?

17 Munańango mō̱ mo̱ ná, mambo a kusino̱ o longe̱ lao ma boli ná e be̱ mo̱ ndutu o to̱ndo̱ Yehova. Mo̱ ná: “Na ta na bia ná nangame̱n kwalisane̱ batudu. Na sisedi babo̱ be̱be̱, nde ba si to̱po̱ne̱ mba bwambo to̱ sa mba, bembe̱ nde mba, ba bola pe̱ mba ngudi. Ombusa ndongame̱n te̱, to̱ ba walame̱ne̱ nde ne̱ni, mō̱ ńabu a mapo̱ baise̱ mba ne̱ni e malano̱. Longe̱ lam la kwaṅ di boli ná e be̱ mba ndutu o jemea ná na to̱ndo̱be̱ na Loba. Nde, o ngedi jita Yehova a bolane̱ mwemba na batudu o bola mba mbaki ná a to̱ndi mba. Muka mam mwe nde ná na si pawe̱ na Yehova to̱ buńa.”

NJE YE BOBE BUKA SES’A BEKO̱KISEDI E?

18, 19. Nje ye bobe buka ses’a beko̱kisedi e? Bola eyembilan.

18 Ye mbale̱ ná ko̱kise̱ te̱ di mawana sese, nde lambo dipe̱pe̱ le lena le sese buka ko̱kise̱ ​—le nde ndutu di makusano̱ ke̱ di bangi senga malea. (Bon. 12:11) Jombweye byembilan beba​—Kain na Kiṅe̱ Sedekia. Ponda Kain a ne̱nge̱le̱no̱ Abel pimbimbi o mulema, Loba ome̱le̱ Kain ná: “Ońola nje o lingino̱ e, nje o kakino̱ boso e? e titi nde ná o boli te̱ bwam o masangise̱ boso e? Nde o si boli te̱ bwam, bobe bo batam o jo̱mbe̱, bo mapulise̱ wa, nde wa wangame̱n janea mo̱.” (Bbot. 4:6, 7) Nde Kain a si sengane̱ malea ma Loba. Na bobe bo timba buka mo̱. Kain a wanedi mo̱me̱ne̱ sese na ndutu tete! (Bbot. 4:11, 12) Kain a sengane̱ te̱ jome̱le̱ la Yehova a si wusa senga sese ńe̱se̱ a sengino̱.

19 Sedekia a ta nde mwaned’a bobe na nu bo̱bi pe̱. O ponda byanedi bao Yerusalem e ta oteten a bete̱medi ba bobe. Muto̱ped’a mudī Yeremia ome̱le̱ mo̱ ebu n’ebu ná ese̱le̱ mangea mao ma bobe, nde kiṅe̱ e bangi senga malea. Na nika e wana mbeu a ńolo. (Yer. 52:8-11) Yehova a si mapula ná di senge ni ńai a sese tete!​—Langa Yesaya 48:17, 18.

20. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ be̱se̱ ba makase̱ malea ma Loba e, nje pe̱ e me̱nde̱ po̱ye̱ ba ba mabange̱ mo̱ e?

20 O nin we̱nge̱, bato jita o nin wase ba maye̱use̱ malea ma Loba, ba banga sengane̱ mo̱. Nde nika ńe elemā, ebanja son a ponda be̱se̱ ba mabange̱ sengane̱ malea ma Loba ba me̱nde̱ senga sese. (Min. 1:24-31) Ońola nika, di ‘senge malea ná di be̱ dibie̱.’ Minia 4:13 mo̱ ná, “bomea malea, o s’ese̱le̱ mo̱ tom. Kombe̱ mo̱, mo̱ nde me wa longe̱!”