Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 MYANGO MA LONGE̱

Na tombwane̱ o dangwa na badibie̱

Na tombwane̱ o dangwa na badibie̱

MULO̱LO̱KO̱ mu ta wuma ye̱se̱ yi idiba o Brokings, Mikondo ma Dakota, o Bekombo be Lati ba Amerika. Mu boli mba na so̱ṅtane̱ ná mudiyo ma mulo̱lo̱ko̱ mu nisisea. Nde, o me̱nde̱ be̱ mańaka o so̱ṅtane̱ ná bo buńa me̱ne̱ nde biso̱ dibo̱to̱ disadi la bato di tano̱ di soa mukambilan o tuṅ a da la byembe ońola mulo̱lo̱ko̱ ma jita. Di ta di te̱me̱ oboso ba m’boki ba mańo̱se̱no̱ byembe mwena mu ta mu londa mongo maba na madiba ma mulo̱lo̱ko̱! Bińo̱ enge̱le̱ ná na langweye bińo̱ myango mam ná lo so̱ṅtane̱ ońola nje di tano̱ o be bete̱medi.

LONGE̱ LAM LA MBIA

Sango am nusadi Alfred na sango am

Na yabe̱ nde o mińa 7 má Soṅe̱ 1936, ngok’a bana bane̱i. Di ta nde di ja o bolongi ba mōnda bosadi o jedu la Dakota ńa Mikondo. Ebol’a mōnda e ta mweńa jita ońola longe̱ lasu la mbia, nde e si ta lambo laboso. Baye̱ mba ba ta ba dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova o 1934. Ba ta ba bake̱ Yehova Tete̱ ńe o mo̱ń mańolo mabu; londise̱ la jemea la Loba so̱ nde di ta babo̱ lambo laboso. Sango am Klarens, na sango am nusadi Alfred ba boledi ka baboledi ba mwemba (tatan ba mabelabe̱ ná badiedi ba dibe̱le̱ la batudu) o mwemba masu musadi o Kande, o Dakota ńa Mikondo.

Jukea o mako̱to̱ne̱ ma kriste̱n na wala la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ o bīse̱ bane̱ jombwea dipita la mańaka la Bibe̱l ońola kie̱le̱ ni maye̱, nde di ta ko̱lo̱ngo̱ne̱ la mbia masu. Eyembilan a baye̱ mba na belongedi ba bolino̱ biso̱, ba ta ba be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń a biso̱ bana. Biso̱ na ndom’am ńa muto Doroti di timbi nde bate̱ dikalo la Janea ke̱ je bodun ba mbu mutoba. O mbu má 1943, na tilise̱ dina o Esukul’a Janea, e ta nde e wa botea ka dongo diwo̱ la mako̱to̱ne̱ masu.

Ebol’a paonia o 1952

Mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ ma ta ma be̱ne̱ epol’a mweńa o longe̱ lasu. Munasango Grant Suter nde a ta mutombise̱ ekwali ńa tobotobo o ndongame̱n ninde̱ne̱ po̱ o mbu má 1949 o Se̱pe̱ a Siu, o Dakota ńa Mikondo. Na dia na mo̱nge̱le̱ ekwal’ao, “Ponda e mátomba buka na nje lo mo̱nge̱le̱no̱!” A kiki  ná kriste̱n ye̱se̱ i bake̱ Yehova mańolo mabu yangame̱n o bolane̱ malonge̱ mabu mususu o sambane̱ myango ma bwam ma Janea la Loba di mábokabe̱. Nika e tute̱le̱ mba o bake̱ mbame̱ne̱ na Yehova. O jako̱to̱ne̱ l’ebondo di bupe̱, o Brokings, nde ningedino̱ o ni tuṅ a da ńa mulo̱lo̱ko̱ ńena na to̱pedino̱ omo̱ń o jenge̱le̱ ná na dubisabe̱. M’boki m’eye̱i so̱ nde mu ta ka “ebudu” a dubise̱ ońola biso̱ bane̱i, nik’e ta nde 12 má Tinini 1949.

Ombusa nika ebol’a paonia nde e ta mba ka lambo na te̱se̱no̱ oboso. Na botedi y’ebolo buńa 1 bwa Dimo̱di 1952, o bodun ba 15 la mbu. Bibe̱l e makwala ná: “Mudangwane̱ badibie̱ a matimba dibie̱,” nde o ta pe̱ o be̱ne̱ jita la badibie̱ o mbia mam bena ba sue̱le̱ bedomsedi bam ba be̱ paonia. (Min. 13:20) Sango am nusadi Yulius, ńena nu ta bodun ba 60 ma mbu nde a timbi pe’am ńa dikalo. To̱na diwengisan lasu la mimbu, di bwane̱ dikalo muńe̱nge̱. Na kombo dibie̱ o so̱ṅtane̱ lao la longe̱, nje e wanedi mba jita la tombwane̱. Ja to̱ son, Doroti pe̱ a timba paonia.

JONGWANE̱ DI WU NA BABOLEDI BA BEBONDO

O pond’am ńa mūtu ńe̱se̱ baye̱ mba ba ta be̱ ba bele̱ jita la baboledi ba bebondo na bito babu o ja na biso̱. Babaedi bō̱ bongwane̱ mba jita ba ta nde Yese na Lyn Kantwel. Babo̱ pe̱ bongwane̱ mba na mome̱le̱ mabu o no̱ngo̱ bedomsedi ba be̱ paonia. Ndol’abu o mbasanedi mam nde e de̱ oteten am ńo̱ng’a bupe̱ mambo ma mudī. Ba ta be̱ ba mape̱pe̱le̱ te̱ myemba ma mambasan, ngedi iwo̱ ba mabele̱ mba ná na buse o dikalo na babo̱. Nika e ta mba muńe̱nge̱ munde̱ne̱, e longa pe̱ mba.

Bed Miler na munj’ao Jon nde ba pe̱pe̱le̱ biso̱ o mudiyo mu bupe̱ ka baboledi b’ebondo. Niponda ke̱ ne bodun ba 18 la mbu, mbu nangame̱nno̱ wala jokwa bila. Epepa e mano̱nge̱ mina ma bale̱ jokwe̱ bila, e we̱le̱ mba o bete̱medi na mo̱nge̱le̱no̱ ná be si ta mulatako na malea ma Yesu ma makwale̱ ná kriste̱n i s’angame̱n no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik. Mba pe̱ na ta na pula te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea. (Yohane 15:19) Na mba na wunja mu muka ná y’epepa yembe mba ka muboled’a Loba.

Nika e tapi mba mulema ná munasango Miler a te̱ mpuli na mo̱me̱ne̱ o die̱le̱ mba oboso ba y’epepa, ná na lingeye ńolo. Ka yabane̱, a ta nde moto nu kenji jita, a si be̱ ńai moto a mabwese̱no̱ bo̱ngo̱. Njika ngiń’a mulema nika e batedino̱ mba o be̱ne̱ o mbasanedi mam ni ńai a munasango ńoú  o mudī ! Mbako e wu nde ná, o su la loe̱ la mbu má 1954 y’epepa yembi mba ka muboled’a Loba. Na ta so̱ nā be̱be̱ o bata bolea Yehova.

K’elong’a Bete̱l ya peńa na mutoa ma mōnda

Ombusa nika nde na kusino̱ bebeledi ba bolea o Bete̱l, o nje e ta e belabe̱ niponda ná mōnda ma Njongo a Betatedi, o Staten Island, o Ńu York. E ta nde mba edube ende̱ne̱ o bolea owo mbu milalo. Nika e boli mba na tombwane̱ mambo ma mańaka jita ebanja na dongame̱ne̱ badibie̱ jita, na bola pe̱ ebolo mwemba na babo̱.

EBOL’A BETE̱L

O WBBR na munasango Frans

O mōnda o Staten Island nde elimb’a dikalo ya WBBR e tano̱. E ta nde e diabe̱le̱ na Mboṅ a Yehova botea 1924 nate̱na 1957. Buka te̱ 15 to̱ 20 ma belongi ba mbia ma Bete̱l nde be ta be lomabe̱ o mōnda. Jita lasu di ta beso̱mbe̱, di si be̱ne̱ pe̱ to̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la mambo. Nde oteten asu, o ta o be̱ne̱ Eldon Wodwort, munasango ńo̱kisabe̱ nu ta nu máno̱nge̱ mimbu. A ta a lee̱le̱ na mbale̱ ná e nde ńa dibie̱ mō̱. Dibóngó la sango a bana a tano a lee̱le̱ biso̱ di ta ńai ni masikime̱ye̱ biso̱ o mbad’a mudī. Ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ńa bane̱ e ta be̱ e takise̱ te̱ mo̱, munasango Wodwort a ta nde a kwala ná: “Nje Yehova eno̱ o bola ye mańaka to̱na ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ńa ba a mabolane̱no̱.”

Hary Peterson a ta a be̱ne̱ ko̱di ninde̱ne̱ ońol’ebol’a dikalo

Di ta di be̱ne̱ edube ende̱ne̱ o be̱ne̱ na biso̱ munasango Frederik W. Frans. Dibie̱ lao na so̱ṅtane̱ lao la mańaka la Betiledi ba ta ba be̱ne̱ ngiń’a bwam omo̱ń a biso̱ be̱se̱, nde a ta pe̱ a be̱ne̱ ponda ońola mō̱ ńasu te̱. Munasango Hary Peterson nde a ta biso̱ mwipedi; nika e ta biso̱ bo̱bise̱ la ńolo o bolane̱ dina lao la mukala buka dina lao la mundi Paparyeropulos. Mo̱ pe̱ a ta nde mō̱ ńa bo̱kisabe̱, nde a be̱ne̱ pe̱ ko̱di ninde̱ne̱ ońola ebol’a dikalo. Munasango Peterson a boli ebol’ao o Bete̱l bwam nde esibe̱ ye̱use̱ ebol’a dikalo. A ta be̱ a bake̱ bebwea ba kalat’asu isadi mo̱di te̱. A ta pe̱ a be̱ne̱ njoaso’a so̱ṅtane̱ la Betiledi, alabe̱ jita la myuedi masu.

TOMBWANE̱ OMBASANEDI MA BONAŃANGO BE DIBIE̱

Nje ye̱se̱ mōnda mu tano̱ mu busise̱ e ta nde e kombabe̱ o bekwe̱m besadi. Lambo ka 42 600 ba lit’a bepuma na bele̱mbe̱ be ta be we̱le̱be̱ o bekwe̱m ońola mbia ma Bete̱l mwe̱se̱. O yen ebolo, na ta na be̱ne̱ edube o bola ebolo na Eta Hut, munańango nu ta dibie̱ jita. Mo̱ nde a ta o mulopo  ma m’boṅsan ma mada me̱se̱ ma mawe̱le̱be̱ o bekwe̱m. O ponda we̱le̱ la mada o bekwe̱m, bonańango ba mu mundi pe̱ ba ta be̱ ba po̱ bale̱ dia. Eta nde a ta be̱ a te̱se̱ ebol’abu. To̱ná Eta a tano̱ a be̱ne̱ epol’a mweńa o ebol’a we̱le̱ la mada o bekwe̱m besadi, a ta be̱ angame̱ye̱ o bola eyembilan a bwam ya sibise̱ la ńolo owas’a bonasango ke̱ a madie̱le̱ ebol’ao. Na ta ne̱ne̱ mo̱ k’eyembilan a bwam ya sibise̱ la ńolo owas’a bediedi ba Loba.

Biso̱ na Anjela na Eta Hut

Anjela Romano a ta nde mō̱ ńa bonańango ba po̱i o bale̱ dia o y’ebolo. Eta a ta ongwane̱ nu munańango ponda a po̱ino̱ o mbale̱. Ninka so̱ nde o ebol’am o Bete̱l na dongame̱nno̱ ńadibie̱ nupe̱pe̱ ńena biso̱ na mo̱ je o dangwe̱ yā we̱nge̱ 58 ma mbu. Biso̱ na Anjy di bane̱ o mo̱di má Dibaba 1958, di bwane̱ pe̱ jita la beto̱ti b’ebolo muńe̱nge̱. Mbu na tomba, tingame̱ di bo̱le̱ la Anji o mbasanedi ma Loba di ta nde itembu oteten a diba lasu. Ne ná na lakisane̱ mo̱ o mususu mwe̱se̱ na bam. O to̱ njika bete̱medi nde di maso̱be̱no̱.

EBOLO KA ŃAMULOLOMA NA Y’EBONDO

Ponda belongisan ba WBBR o Staten Island bandisabe̱no̱ o 1957, na bati bolea o Bete̱l ńa Broklyn ońola son a ponda. Biso̱ na Anji di bane̱no̱, nese̱le̱ Bete̱l, na biso̱ di bola ebol’a paonia o Staten Island be̱be̱ na mbu milalo. O pondapo̱, na boli na mo̱me̱ne̱ ebolo na babe̱nedi ba peńa b’elimb’a dikalo bena ba ta ba belabe̱ ná WPOW.

Biso̱ na Anji di ta di no̱ngo̱ bedomsedi o be̱ne̱ longe̱ di wam o bwam ba be̱ be̱be̱ o bolea to̱ we̱ni nde jongwane̱ lasu di me̱nde̱no̱ o pula. Nika e boli ná o bebotedi ba mbu má 1961 jemeye eto̱t’a paonia ya tobotobo o Mundi ma Se̱pe̱, Nebraska. Di si ta to̱ di mábotea ebolo, nde di kusino̱ bebeledi o jukea o Esukulu a Ebol’a Janea, yena e ta nde o niponda belēdi ba mo̱di mō̱ o Lansing ńa Mikondo, Ńu York. Di bwane̱ Esukulu muńe̱nge̱, na mapita ná di me̱nde̱ bolane̱ so̱ṅtane̱ di kusino̱ o timba lasu o Nebraska. Di ta so̱ mańaka jita o kusa eto̱t’a peńa ​—ka bamuloloma b’ebol’a Sango o Kambodia! Yen ekombo a mpesa ya Mikondo ma jedu la Asia e boli biso̱ je̱ne̱, di senga, di keka pe̱ mambo me diwengisan na nje ye̱se̱ na bam di tano̱ di bia kwaṅ. Di ta so̱ njai o pomane̱ camane̱ myango ma bwam oten.

Nde bete̱medi ba bediedi ba y’ekombo be ta be tukwa, be ńakisane̱ biso̱ o wala o Mikondo ma Vietnam. Nde diboa di takise̱ mba jita mbu miba, di ta so̱ eto̱m o timba o ekombo asu o musunga mwe̱se̱. E ta e pula mba son a ponda ná na kuse pe̱te̱ ngudi. Nde di bokime̱ne̱ na jaino̱ bwam di botedi pe̱te̱ nde ebol’a ponda mususu.

Biso̱ na Anjela o mbu má 1975, oboso ná di matomba o television

O mo̱di má So̱ṅe̱ 1965, di kusi edub’a botea pe̱pe̱le̱ myemba o ebol’a ebondo. Etum a 33 ma mbu, biso̱ na Anji di ta muńe̱nge̱ o pe̱pe̱le̱ bebondo, name̱ne̱ pe̱ n’ebol’a m’boṅsan na ya tombise̱ la mako̱to̱ne̱. Mako̱to̱ne̱ me nde mba lambo la tobotobo, e ta so̱ nde mba muńe̱nge̱ munde̱ne̱ o jongwane̱ ońola m’boṅsan mao. Di jai o Mundi ma Ńu York mbu to̱ mininga, mako̱to̱ne̱ jita pe̱ ma ta nde maja o yala bo̱l ńa Yanke.

BETIMBEDI O BETE̱L NA BESUKULU BA BIBE̱L

Ka ne̱ni te̱ yeno̱ na jita la baboledi ba ponda mususu ba tobotobo, ebol’a muńe̱nge̱ nde yena e si bo̱bi e ta yenge̱le̱ biso̱ na Anji. K’eyembilan, o mbu má 1995, na ta na baisabe̱le̱ ná nokwe̱le̱ o Esukul’a  Belongedi ońol’ebol’a Janea. Mbu milalo ombusa nika, di ta di belabe̱ o Bete̱l. E ta nde muńe̱nge̱ ma mbale̱ o timba pe̱te̱ wuma di botedino̱ ebol’a ponda mususu ya tobotobo buka 40 ma mbu ombusa. O ponda po̱, na boli ebolo o Epep’a ebol’a dikalo o Bete̱l, na be̱ pe̱ mulēdi o jita la besukulu. O mbu má 2007 Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di te̱se̱ besukulu be ta o Bete̱l owas’a byombwedi ba Epep’a Besukulu ba Bibe̱l ya peńa, na kusi edube ya be̱ mombwed’a y’epepa mbu to̱ mininga.

Di wu o je̱ne̱ mawengisan mō̱ ma mweńa o nje e mombweye̱ besukulu ba Bibe̱l. Esukul’a Batudu o myemba e telame̱ o mbu má 2008. Oteten a mbu miba mi bupe̱, buka na 12 000 la batudu lokwabe̱le̱ o Bete̱l a Paterson na ńa Broklyn. Y’esukulu e dia e mala oboso o bepolo bepe̱pe̱ be diwengisan, na balēdi ba longabe̱ ońola y’ebolo. O mbu má 2010 Esukul’a Belongedi ońol’ebol’a Janea e kusi dina la peńa la Esukul’a Bibe̱l ońola bonasango be mulamba; na esukul’a peńa e bokabe̱, ye nde Esukul’a Bibe̱l ońol’a Kriste̱n i bai.

O bebotedi ba mbu m’ebolo má 2015, be besukulu bebane̱ be lati, be busise̱ Esukul’a bate̱ Dikalo la Janea; yena ye nde ońola babaedi, bonasango na bonańango be mulamba. Jita o mundi ma wase mwe̱se̱ ba ta muńe̱nge̱ o senga ná y’esukulu e me̱nde̱ be̱ o jita la mikanjo m’ebolo. Nika ńe mutam munde̱ne̱ o je̱ne̱ ne̱ni belēdi ba Bibe̱l be macamane̱no̱, nde na londi pe̱ na masoma ońola din be̱ lena na we̱lino̱ o dongame̱ne̱ jita la ba bena bemedi ná ba longabe̱.

Nombo te̱ longe̱ lam ombusa botea na oboso ná na madubisabe̱ o mu m’boki ba mańo̱se̱no̱ byembe na matimbise̱le̱ Yehova masoma ońola badibie̱ be̱se̱ bena bongwane̱ mba o nge’a mbale̱. Bō̱ babu ba si ta ba mimbu mam, to̱ be̱ne̱ milemlem ma bede̱mo ba yabane̱. Nde oteten, o mulema, ba ta nde bato ba mudī. Ndol’abu ńa ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ońola Yehova e ta ńe̱ne̱ne̱ tongwea na bebolo babu na bete̱medi babu ba mo̱nge̱le̱. O bebokedi ba Yehova, di be̱n jita la badibie̱ jeno̱ ná di dangwane̱. Na boli nika na mba na tombwane̱ na mbale̱.

Ne muńe̱nge̱ o dongame̱ne̱ bautu b’esukulu ba wu o be̱be̱ na mindi ma wase ńe̱se̱