Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Embilane̱ nded’a mulema ńa Yehova

Embilane̱ nded’a mulema ńa Yehova

“Yehova, Yehova, Loba la muyao na ndolo.”​—BBU. 34:6.

MYENGE: 57, 147

1. O njika mbad’a tobotobo Yehova a lee̱le̱no̱ mo̱me̱ne̱ oboso ba Mose e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e?

NGEDI PO̱, Loba a lee̱le̱ Mose nja eno̱ tongwea na langwea mo̱ dina lao na bede̱mo bao. Bede̱mo a se̱le̱no̱ pase̱le̱ be nde muyao na ndolo. * (Langa Bebusedi 34:5-7.) Yehova a wusa se̱le̱ botea na ngińa to̱ dibie̱ lao. Nde ońolana Mose a ta a pula be̱ mbaki ná Loba a masue̱le̱ mo̱, Yehova a kiki nde bede̱mo be mabonde̱ na mbale̱ ná a be̱n ńo̱ngi o jongwane̱ baboledi bao. (Bbu. 33:13) Mo̱, nika e si matapa wa o bia ná Loba a se̱le̱ nde kwalea be bede̱mo ba bwam denge̱ a makwalea bene̱ e? Din jokwa di me̱nde̱ nde kwalea ede̱mo a nded’a mulema, ye nde muyao di malee̱le̱no̱ bato bape̱pe̱ ba matake̱ na ńo̱ngi di be̱nno̱ ńa jongwane̱ babo̱.

2, 3. (a) Nje e malee̱ ná bato ba benama ba wekabe̱ o lee̱le̱ ndedi e? (b) Ońola nje wangame̱nno̱ jombwea nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ndedi e?

2 Bato ba benama ba wekabe̱ nde o bowan ba Loba. Nika Yehova eno̱ so̱ ndedi, biso̱ pe̱ di wekabe̱ ńai di mombweano̱  ja la bwam la bane̱. Nate̱na ba bena ba si bi Loba la mbale̱ ba malee̱le̱ ndedi. (Bbot. 1:27) O Bibe̱l di maso̱ myango jita ma bato bena ba lee̱le̱ ndedi. Onge̱le̱ myango ma ba bito ba mbamba baba ba ta ba ka oboso ba Salomo ná mō̱ ńabu nde e ńango a muna. Ponda Salomo a kekise̱no̱ babo̱,a bola byanedi ná muna a domabe̱ bepasi beba, ńango a muna ńa mbale̱ a lee̱le̱ ndedi. Nika e tute̱le̱ mo̱ o kwala ná ba bole nune̱ muto muna. (1 Ki. 3:23-27) To̱so̱ o̱nge̱le̱ te̱ muna muto ńa Farao nu sungi longe̱ la Mose ke̱ e mwe̱nge̱ ma muna. To̱ná a so̱ṅtane̱no̱ ná nu muna e nde mun’a Bonahebe̱r, na ná a si ta angame̱n be̱ longe̱, ‘a bweyedi mo̱ ndedi’ na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ba bongwa mo̱ ka mun’ao ńa mo̱me̱ne̱.​—Bbu. 2:5, 6.

3 Ońola nje wangame̱nno̱ jokwa nje ye nded’a mulema e? Ońolana Bibe̱l e mome̱le̱ wa ná wembilane̱ Yehova. (Efe. 5:1) Nde to̱ná di wekabe̱no̱ o lee̱le̱ nded’a mulema, si be̱ lasu la ke̱nge̱nge̱ ka bana ba Adam di mabola ná di si be̱ ńai ni le̱le̱m o lee̱le̱ ndedi. Ponda iwo̱, ye ná e be̱ ndutu o po̱so̱ oteten a jongwane̱ bane̱ na jombwea biso̱me̱ne̱. Nika ńe nde ewe̱nj’a buńa te̱ ońola bō̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bata be̱ ndedi e? Laboso, no̱ngo̱ ponda o wasa bia ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ndedi na ne̱ni bape̱pe̱ pe̱ ba lee̱le̱no̱ mo̱. Di londe̱ maba, ombwa ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ eyembilan a Loba na ne̱ni bola lo̱ngo̱ la nika leno̱ muse̱ṅ.

YEHOVA​—EYEMBILAN A KE̱NGE̱NGE̱ YA NDEDI

4. (a) Ońola nje Yehova a lomno̱ ange̱l o Sodom e? (b) Nje myango ma Lot na bana bao ba bito mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

4 Di maso̱ o Bibe̱l byembilan jita be malee̱ nded’a Yehova. O̱nge̱le̱ nje Loba a boledino̱ Lot. Nu mot’a te̱me̱ la sim a ta a “bwa ndutu” ninde̱ne̱ ońola bedangwedi ba mbamba ba baje̱ o Sodom na Gomora. Loba a ta so̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ná ba bato ba mbamba ba me̱nde̱ wo̱. (2 Pet. 2:7, 8) Loba a lom ange̱l o sunga Lot. Na babo̱ ba langwea mo̱ na mbia mao ná ba ńe mi mindi mi me̱nde̱ ńamsabe̱ mīla. “Kana a kumono̱ kiṅakiṅane̱, na [ange̱l] i kwe̱ mo̱ na munj’ao na bana bao ba bito babane̱, ebanja Yehova a ta a pula we̱nge̱le̱ mo̱; na babo̱ ba busane̱ mo̱, ba die̱le̱ mo̱ ombusa mundi.” (Bbot. 19:16) Mo̱, y’eyembilan e si malee̱ ná Yehova a bi bete̱medi ba ndutu baboledi bao ba jemea ba yo̱kino̱ o so̱be̱ ponda iwo̱ e?​—Yes. 63:7-9; Yak. 5:11; 2 Pet. 2:9.

5. Ne̱ni Eyal’a Loba, k’eyembilan 1 Yohane 3:17 e mongwane̱no̱ biso̱ o lee̱le̱ nded’a mulema e?

5 Yehova a si lee̱le̱ ndedi buka te̱, nde okwe̱le̱ pe̱ tumba lao mweńa ma lee̱le̱ y’ede̱mo. Jombweye te̱ mbenda a tano̱ a bola Israel. Moto a bale̱ te̱ nupe̱pe̱ mo̱ni a ta wonja o no̱ngo̱ mbo̱t’a mubale̱ mo̱ni tunge natē̱ a timbise̱le̱ mu mo̱ni. (Langa Bebusedi 22:26, 27.) Nde mubale̱ mo̱ni ńa ngiń’a mulema a wusa pula kaṅane̱ mbo̱t’a nune̱ ná a si be̱ne̱ to̱ ekuduman a ńolo o nangane̱ wase. Nde Yehova okwe̱le̱ tumba lao ná di si be̱ne̱ ni ńai a ngiń’a mulema. Tumba lao di ta jangame̱n be̱ne̱ nded’a mulema. Bete̱sedi be mabuse̱ o ni mbenda be si matute̱le̱ biso̱ o ebolo e? Jongwane̱ munasango asu ńe oteten a ndutu, yete̱na je ná di bola nika.​—Kol. 3:12; Yak. 2:15, 16; langa 1 Yohane 3:17.

6. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ jombwea ndedi Yehova a lee̱le̱no̱ ońola myobe ma Bonaisrael e?

6 To̱ ponda Bonaisrael ba kwe̱mno̱ Yehova, a ta te̱ nde a bwea tumba lao  ndedi. Di malanga ná: “Yehova, Loba la basango babu, a lomedi babo̱ bato ba mye̱ndi ebe n’ebe o jome̱le̱ babo̱, ebanja a ta a pula we̱nge̱le̱ tumba lao na bejedi bao.” (2 Myan. 36:15) Biso̱ pe̱ di s’angame̱n so̱ lee̱le̱ ndedi ońola bato be ná bate̱le̱, bese̱le̱ myobe mabu ná ba do̱lisane̱ Loba e? Yehova a si mapula ná to̱ moto a ńamsabe̱ o bekaisedi be me̱nde̱ po̱. (2 Pet. 3:9) Ońola nika so̱, oboso ná Loba a mańamse̱ ńabobe, di benge pandise̱ mwe̱ndi ma jome̱le̱ ma nded’ao.

7, 8. Ońola nje mbia mō̱ mu dube̱no̱ ná Yehova a lee̱le̱ babo̱ nded’ao?

7 Jita la baboledi ba Yehova ba makusane̱ mo̱ nded’ao. Jombweye te̱ nje e po̱yedi mbia ma Milan eso̱mb’a moto ya 12 la mbu. Nik’e ta nde ponda matumba ma tano̱ mate̱nge̱ne̱le̱ o ekombo ewo̱ o bebotedi ba mbu má 1990. Milan, munańango ńa mome nusadi, bayedi bao, na Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱ ba ta bala o lo̱ndo̱, jasumwe̱ o Bosnia wala o Serbia. Ba ta nde bala o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ owe̱ni bayedi ba Milan ba tano̱ bangame̱n o dubisabe̱. Ponda ba po̱ino̱ o moyo ma mindi mibane̱, na sonja i busise̱ babo̱ o mutoa ońolana ba ta nde bato ba tumba dipe̱pe̱; nde bese̱le̱ bane̱ bonasango ná bale. Ombusa kwesane̱ babo̱ mińa miba, na ni sonja e bele̱ mwaned’ao o baise̱ mo̱ nje bola na ba bato a damedino̱. Nika ni sonja e tano̱ nde e ja oboso ba mu mbia, ba sengi so̱ jalabe̱ la mwanedi ná “Busane̱ babo̱ o eboko, wangwe babo̱ ngadi!”

8 Ke̱ ni sonja ńe o ekwali na mwaned’ao, na be̱n ba bato baba ba po̱, ba sisea mu mbia be̱be̱, ba langwea babo̱ ná be nde Mboṅ a Yehova, bonasango ba langwedi babo̱ o mutoa nje e tombi. Na babo̱ ba langwea Milan na munańango ná bingeye o mutoa kana ba si mombwano̱ mapapa ma bana. Ba langwea pe̱ bayedi ná ba tombe ombusa wum’a betatedi nde ba dongame̱ne̱ o yene̱ epasi. Nika ńe̱se̱ e ńakisan Milan ńai ńena a si ta a bia nga angame̱n nde yo̱ lo̱, to̱so̱ jeya mbembe. Na bayedi bao ba baise̱ myuedi ná “lo mo̱nge̱le̱ ná ba me̱nde̱ jese̱le̱ biso̱ ná di buse nika e?” Nde nika ba tano̱ ba dangwa, e ta nde biana sonja i si ta ye̱ne̱ babo̱. Bayedi na bana ba timbi dongame̱ne̱ o yene̱ epas’a mundi. Ba tongwe̱le̱ o jukea o jako̱to̱ne̱, na nin mbaki ná Yehova alabe̱ muka mabu ná ongwane̱ babo̱. Di bi tongwea na Bibe̱l ná seto̱ ponda ye̱se̱ nde Yehova a sungino̱ baboledi bao o ni mbadi. (Bebolo 7:58-60) Nde Milan mo̱ ná: “Ne̱n nde biana ange̱l i kwese̱ yi sonja ndima, na ná Yehova a sungi biso̱.”​—Mye. 97:10.

9. Nje Yesu a bolino̱ ońola mamuti ma ta ma bupe̱ mo̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

9 Je ná di busane̱ belēdi o mbad’a bola ńa Yesu. A bweyedi mamuti a dongame̱nno̱ ndedi, ońolana “ba ta ba takatakane̱, ba comea ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi.” Nje so̱ a bolino̱ jombwea y’ebe̱yedi e? ‘A kumo lee̱ babo̱ mambo jita.’ (Mat. 9:36; langa Marko 6:34.) Mbad’ao ńa bola e ta diwengisan jita na ńa Farisai, bena ba si ta ba pula o jongwane̱ batuedi. (Mat. 12:9-14; 23:4; Yohane 7:49) Kana Yesu, o si be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o jongwane̱ bato na jokwe̱le̱ babo̱ mambo jombwea Yehova e?

10, 11. (a) Ndedi e mapula ponda ye̱se̱ e? (b) Ne̱ni bia njika ponda lee̱le̱ ndedi to̱ ke̱m e?

10 Nika e si mapula kwala ná jangame̱n lee̱le̱ ndedi o bete̱medi be̱se̱. Nded’a  Loba e ta e te̱nge̱ne̱ o byembilan ba Bibe̱l di kwaledino̱ omo̱ń. Diwengisan na nje a wusano̱ jo̱nge̱le̱, seto̱ ndedi nde Kiṅe̱ Saul a lee̱le̱no̱ ponda a si bono̱ Agag, nu ta Kiṅ’a Bonaamalek na musinged’a tumba la Loba, a we̱nge̱le̱ pe̱ byembe be ta be peta bwam. Nik’e ta nde si sengane̱. Ońola nika, Yehova a to̱bi mo̱ ka Kiṅ’a Israel. (1 Sam. 15:3, 9, 15) Mbale̱ ńe nde ná, Yehova nde e Mukaisedi nu te̱m na sim ńe ná nu langa milema ma bato, na bia pe̱ ponda ńangame̱n ońola lee̱le̱ la ndedi. (Mad. 2:17; Hes. 5:11) Ponda e me̱nde̱ po̱ ńena a me̱nde̱no̱ kaise̱ be̱se̱ bena ba mabange̱ o sengane̱ mo̱. (2 Tes. 1:6-10) Ni ponda e si me̱nde̱ be̱ mo̱ ńa lee̱le̱ ndedi ońola ba bena a me̱nde̱no̱ langa ka babobe. O diwengisan, ńamse̱ la babo̱ di me̱nde̱ nde be̱ mbad’a lee̱le̱ la ndedi ońola ba te̱m na sim bena a me̱nde̱no̱ sunga.

11 Mbale̱ ńe nde ná seto̱ biso̱ nde di mate̱se̱ nja nu me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ longe̱ to̱ sungabe̱. Jangame̱n so̱ bola me̱se̱ jeno̱ ná di bola tatan o jongwane̱ bato. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ bato ndedi o mbadi ni me̱ne̱ne̱ e? Jombweye te̱ malea mō̱.

NE̱NI BE̱NE̱ NA LEE̱LE̱ NDEDI ŃANGAME̱N

12. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ bane̱ ndedi e?

12 Ongwane̱ ponda ye̱se̱. Lee̱le̱ myoyo masu ma mboa na bonasango asu ndedi le nde nje ba ba mawe̱ o jembilane̱ Yesu bangame̱nno̱ bola. (Yohane 13:34, 35; 1 Pet. 3:8) Beteledi bō̱ ba nded’a mulema be nde “taka mwemba.” Moto nu malee̱le̱ ndedi a mabambe̱ mutaka ma bane̱, yen ebe tongwea na wanea babo̱ jongwane̱. Wasa bola nika ponda te̱ epolo ye̱ne̱nno̱. K’eyembilan, we ná wongwane̱ moto tongwea na bolea mo̱ ebolo ewo̱, to̱ jandea mo̱ lambo e?​—Mat. 7:12.

Lee̱le̱ bape̱pe̱ ndedi tongwea na wanea babo̱ jongwane̱ (Ombwa dongo 12)

13. Njika bede̱mo ba tumba la Yehova be me̱ne̱ne̱ tobotobo ke̱ mbeu a ńolo e po̱i e?

13 Ongwane̱ ba ba kusi mbeu a ńolo. Mitaka ma ba bena mbeu a ńolo e kweledino̱ mi matute̱le̱ bato jita o lee̱le̱ babo̱ ndedi. Baboledi ba Yehova ba biane̱ ka ba bena ba mawaneye̱ ba be o be bete̱medi jongwane̱. (1 Pet. 2:17) Munańango mō̱ ńa Yapan a ta a ja o su l’ekombo diwo̱ lena soa la mińangadu na emune̱ ende̱ne̱ ya mbu má 2011 ba bule̱le̱no̱. Mo̱ ná a ta a kusa “lo̱ko̱mea  jita na ngińa” tongwea na miwe̱n mena bato ba jemea ba wu o bepasi ba Yapan be̱se̱ ba po̱ngino̱ o po̱ngulane̱ nje ye̱se̱ e ta e ńama. A tili ná: “Nje ne̱nno̱ yongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova na bane̱ bonasango ba mombwea mō̱ na mō̱ ńasu te̱ na ná jita la bonasango na bonańango ba wase ńe̱se̱ ba makane̱ ońol’asu.”

14. Ne̱ni weno̱ ná o sue̱le̱ baboedi na bato ba mákokwe̱ mimbu e?

14 Sue̱le̱ baboedi na bato ba mákokwe̱ mimbu. Di mabwea ba bodun na maboa ba matakise̱no̱ ndedi. Di be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o je̱ne̱ su la mitakisan mi mawe̱ na bobe bwa Adam. Di makane̱ so̱ ná Janea la Loba di ye. Di mabola pe̱ nje ye o ngud’asu o sue̱le̱ baboedi na badun. Jombweye te̱ nje mutiledi mō̱ a tilino̱ jombwea ńango nu ta nu mákokwe̱ mimbu, a be̱ne̱ pe̱ diboa la Alsaime̱r. Buńa bō̱ a londe̱ mbo̱t’ao mbindo, a pulino̱ joa mo̱, na nge̱ṅ ńumba. Bonańango baba ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o pe̱pe̱le̱ mo̱ nde ba po̱i nika. Ba baise̱ nga be ná bongwane̱ mo̱. Na nu ńango alabe̱ ná: “nika ńe iso̱n, nde e.” Bongwane̱ mo̱ o sangise̱ ńolo. Na babo̱ ba pungwea mo̱ dibonde la tī, ba ja so̱ o kwala na mo̱. Mun’ao a ta muńe̱nge̱ jita, na mo̱ a kwala ná “Mboṅ a Yehova i mabola nde nje i mokwe̱le̱no̱ bato.” Mo̱, ndedi o be̱ne̱ne̱no̱ baboedi na bato ba mákokwe̱ mimbu e matute̱le̱ wa o bola nje ye̱se̱ weno̱ ná o bola o bwam ba wamse̱ mitaka mabu e?​—Fil. 2:3, 4.

15. Njik’epolo ebol’asu ya dikalo e mabolano̱ biso̱ e?

15 Ongwane̱ bato o mbad’a mudī. Ndutu na take ńa bato ba matute̱le̱ biso̱ o jongwane̱ babo̱ o mbad’a mudī. Je ná di bola nika tongwea na jokwe̱le̱ babo̱ bia Loba na nje Janea lao di me̱nde̱no̱ wanea mbel’a moto. Je pe̱ ná jongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ ná ye dibie̱ o dangwa kaponda bete̱sedi ba Loba. (Yes. 48:17, 18) Dikalo le nde mbad’a mweńa ńa bola Yehova edube, na lee̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ ndedi. Mo̱, we ná o bata ńakise̱ ebol’ango̱ ya dikalo e?​—1 Tim. 2:3, 4.

NDEDI ŃE PE̱ WA MUSE̱Ṅ!

16. Ne̱ni lee̱le̱ la ndedi leno̱ muse̱ṅ ońola nu nu malee̱le̱ mo̱ e?

16 Mot’a dibie̱ mō̱ nu mombweye̱ maboa ma mulopo a kwali ná lee̱le̱ la ndedi di mabola ja la bwam, na mulatako ma bwam na bane̱. O mongwane̱ te̱ ba ba matake̱, we muńe̱nge̱, o me̱ne̱ mambo o mbad’a bwam, o titi muso̱lo̱ki, o si be̱n pe̱ to̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe. E, lee̱le̱ la ndedi le wa muse̱ṅ. (Efe. 4:31, 32) Kriste̱n i mawaneye̱ bape̱pe̱ jongwane̱ na ndolo i be̱n doi la mulema di sibi, ońolana ba bi ná be o dangwa kaponda bete̱sedi ba Yehova. Lee̱le̱ la ndedi di mongwane̱ biso̱ o be̱ bayedi, babaedi, na mako̱m ma bwam. Ba bena be makwasi o lee̱le̱ bane̱ ndedi pe̱ ba me̱nde̱ kusane̱ bape̱pe̱ jongwane̱ ponda ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ńo̱ngi.​—Langa Mateo 5:7; Lukas 6:38.

17. Ońola nje o mapulano̱ sa ndedi na lee̱le̱ pe̱ mo̱ e?

17 Seto̱ buka te̱ ońolana ndedi ńe wa muse̱ṅ nde wangame̱nno̱ o lee̱le̱ mo̱. Njo̱m a boso ńangame̱n nde be̱ ńo̱ng’ango̱ ńa jembilane̱ na sesa Yehova Loba, Tongo a ndolo na ńa nded’a mulema. (Min. 14:31) A lee̱le̱ biso̱ eyembilan a ke̱nge̱nge̱. Di bole so̱ me̱se̱ o jembilane̱ mo̱. Di mabe̱ batabata na bonasango asu, di be̱ne̱ pe̱ mulatako ma bwam na bato ba dinge̱le̱ biso̱.​—Gal. 6:10; 1 Yohane 4:16.

[Maki o was’a dipapa]

^ par. 1 Eyal’a “nded’a mulema” e tukwabe̱ pe̱ ná “muyao” na “ndedi” o Bibe̱l a Duala Betiledi ba Bosangi.