Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mbale̱ e si mawana “musango, nde po̱”

Mbale̱ e si mawana “musango, nde po̱”

“Lo s’o̱nge̱le̱ ná na po̱i nde o wana musango o wase; na si po̱i o wana musango, nde po̱.”​—MAT. 10:34.

MYENGE: 123, 128

1, 2. (a) Njika musango jeno̱ ná di bwane̱ muńe̱nge̱ tatan e? (b) Nje e m’eke̱ biso̱ ná di be̱ne̱ musango mu londi mbom we̱nge̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

BISO̱ be̱se̱ di mapula longe̱ le musango, di si be̱n ndutu. Di masoma Yehova ná a boli biso̱ “musango ma Loba,” musango ma teten mwena mwe ná mu kombe̱ biso̱ ke̱ di be̱n mo̱nge̱le̱ to̱ besengedi ba bobe be matakise̱ biso̱. (Fil. 4:6, 7) Je pe̱ ná di bwane̱ “musango na Loba” muńe̱nge̱, nika ná mulatako ma bwam na mo̱, ońolana di bake̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova.​—Rom. 5:1.

2 Nde ponda Loba angame̱nno̱ wana musango mu londi mbom e si bedi po̱. Min mińa misukan mi londi na si so̱ṅtane̱le̱, bato jita pe̱ ba be̱n nde bedangwedi be mawane̱ mitango. (2 Tim. 3:1-4) Biso̱ Kriste̱n jangame̱n jana ewe̱nj’a mudī te̱nge̱ne̱ Satan na belēdi be kwedi bena a malańse̱no̱. (2 Kor. 10:4, 5) Nde musango masu mwe nde ná mu takisabe̱ jita na belongi basu ba mbia bena be titi o mbale̱. Bō̱ be ná ba yo̱ye̱ dube̱ lasu, ba bake̱le̱ biso̱ ná di mapula jaba mbia, to̱so̱ ba kwala ná ba me̱nde̱ kele̱ biso̱ yete̱na di  s’ese̱le̱ dube̱ lasu. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ mitakisan ma mbia masu e? Ne̱ni jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o lembe̱ mo̱ e?

NE̱NI JANGAME̱NNO̱ JE̱NE̱ MITAKISAN MA MBIA MASU E?

3, 4. (a) Njika ngińa belēdi ba Yesu be be̱nno̱ e? (b) Njika ponda e me̱nde̱no̱ be̱ ndutu tobotobo o bupe̱ Yesu e?

3 Yesu a ta a bia ná belēdi bao be me̱nde̱ jaba bato, na ná bokwedi bao ba me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a ngiń’a mulema o lembe̱ mitakisan. Mi mitakisan me ná mi sumwa musango oteten a mbia. Yesu mo̱ ná: “Lo s’o̱nge̱le̱ ná na po̱i nde o wana musango o wase; na si po̱i wana musango, nde po̱. Ebanja na po̱i o wana jabane̱ oteten a moto na sango ao, mun’a muto na ńango ao, mukoa na ńango ńa diba. Nde basingedi ba moto ba me̱nde̱ nde be̱ bona bao mo̱me̱ne̱.”​—Mat. 10:34-36.

4 Na din kwala ná “Lo s’o̱nge̱le̱ ná na po̱i nde o wana musango,” Yesu a ta nde a pula langwea bō̱ ba basengane̱ mo̱ ná ba duteye ońola betune̱ ba bupe̱ la mo̱. Mwe̱ndi mao mu ta mu be̱ne̱ ngińa o jaba bato. O ka mbale̱, Yesu a po̱i nde o langwa mwe̱ndi ma mbale̱ ma Loba, seto̱ o ńamse̱ mulatako oteten a bato. (Yohane 18:37) Nde, bokwedi ba Kristo ba ta bangame̱n bia ná e me̱nde̱ be̱ babo̱ ndutu o tingame̱ na belēdi ba Kristo yete̱na diko̱m la batabata to̱so̱ belongi ba mbia ba s’emedi mbale̱.

5. Nje bokwedi ba Yesu ba kusino̱ e?

5 Yesu a kwali ná mitakisan mi mawe̱ na mbia me nde lambo diwo̱ la ma mena bokwedi bao ba me̱nde̱no̱ kusa. (Mat. 10:38) O bwam ba do̱lisane̱ Kristo, bokwedi bao bemedi ná ba yo̱yo̱be̱, na bangabe̱ pe̱ na mbia mabu. Nde ba tombwane̱ buka nje ba bo̱lo̱ne̱no̱.​—Langa Marko 10:29, 30.

6. Nje di s’angame̱nno̱ o dimbea ke̱ mbia masu mu makeka o jeka biso̱ ná jowe̱ Yehova e?

6 To̱ e be̱ nde ná belongi basu ba mbia be makeka o jeka biso̱ ná jowe̱ Yehova, di mabenga nde to̱ndo̱ babo̱, nde di si dimbea ná ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ Loba na Kristo nde e mase̱le̱. (Mat. 10:37) Nde jangame̱n pe̱ bia ná Satan a me̱nde̱ keka bolane̱ ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ mbia masu ná a ńamse̱ mulatako masu na Loba. Jombweye te̱ bete̱medi bō̱ be malee̱ mitakisan mi mawe̱ na mbia, na ne̱ni jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o lembe̱ nje nika e mawanano̱.

MUBAEDI TO̱ MUTO NU BABE̱ NU SI MABOLEYE̱ LOBA

7. Ne̱ni ba ba be̱n mome to̱ muto nu si maboleye̱ Loba bangame̱nno̱ je̱ne̱ bete̱medi babu e?

7 Bibe̱l e mome̱le̱ ná ba be o diba “ba me̱nde̱ kusa ndutu o eyobo.” (1 Kor. 7:28) O be̱n te̱ mome to̱ muto nu si dube̱, we ná o bata be̱ne̱ ndutu to̱ mitakisan o diba lo̱ngo̱. Nde, ye wa mweńa o je̱ne̱ bete̱medi bo̱ngo̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. Seto̱ ońolana mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a titi o bolea Loba o dibokime̱ne̱ nde wangame̱nno̱ o jabane̱ to̱ bwa diba. (1 Kor. 7:12-16) To̱ na ne̱ni mome nu si maboleye̱ Loba a si madie̱le̱no̱ mambo ma mudī, angame̱n te̱ nde edube ońol’epol’ao ka mulopo ma mbia. Mulemlem pe̱ nde mome ńe Kriste̱n angame̱nno̱ jombwea munj’ao nu si maboleye̱ Loba, na to̱ndo̱ pe̱ mo̱.​—Efe. 5:22, 23, 28, 29.

8. Njika myuedi weno̱ ná o baise̱ na wame̱ne̱ yete̱na mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a mapula wutise̱ jowe̱ lo̱ngo̱ e?

8 Nje bola yete̱na mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a mapula wutise̱ jowe̱ lo̱ngo̱ e? K’eyembilan, mom’a munańango mō̱ a ta a langwea mo̱ ná a te̱ nde dikalo mińa mō̱ ma woki. We te̱ o ni ńai a bete̱medi, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, mom’am e nde  langwea mba ná na si bolea pe̱ Loba lam e? Yete̱na ke̱m, ne ná na bola nje eno̱ baise̱ mba e?’ Be̱ la ńai ni maso̱ṅtane̱ le ná longwane̱ wa o samba myambo o ndabo ango̱ ńa diba.​—Fil. 4:5.

9. Ne̱ni Kriste̱n yeno̱ ná yongwane̱ bana babu o bola sango abu to̱ ńango abu nu si maboleye̱ Yehova edube e?

9 Longa la bana le ná di be̱ ndutu tobotobo yete̱na mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a si mabolea Loba. Wangame̱n so̱ jokwe̱le̱ bana o sengane̱ ben byanedi ba Bibe̱l: “Dube̱ so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱.” (Efe. 6:1-3) Nje bola yete̱na mom’ango̱ to̱so̱ munj’ango̱ a si mabupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi e? Bola eyembilan tongwea na bola mo̱ edube. Soke̱ nde miso̱ o bede̱mo bao ba bwam, o sese pe̱ mo̱. O si to̱po̱ bobe te̱nge̱ne̱ mo̱ oboso ba bana bańu. O diwengisan, tele̱ye̱ babo̱ ná moto te̱ e wonja o po̱so̱ bolea Loba to̱ ke̱m. Bedangwedi ba bwam ba bana be ná bongwane̱ o duta mome to̱ muto nu si maboleye̱ Loba o jowe̱ la mbale̱.

Okwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ mbale̱ yete̱na epolo ye̱ne̱ne̱ (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni bayedi be Kriste̱n beno̱ ná bokwe̱le̱ bana babu mbale̱ ńe o Bibe̱l oteten a ndabo mbia ńabedi o jowe̱ e?

10 Ponda iwo̱, mome to̱ muto nu si maboleye̱ Loba e ná a pula ná bana ba no̱nge dongo o ngando Loba a si do̱lisanno̱, to̱so̱ o jokwa belēdi ba ebasi e kwedi. Bome bō̱ be ná beka ná muto ńe Kriste̱n okwe̱le̱ bana Bibe̱l. To̱ e be̱ nde nika, muto ńe Kriste̱n angame̱n we̱ ná okwe̱le̱ bana mbal’a Bibe̱l. (Bebolo 16:1; 2 Tim. 3:14, 15) K’eyembilan, mom’a nu munańango a si m’emea ná a tombise̱ bana babu ba mimbu misadi jokwa, to̱so̱ ná ukeye na babo̱ o ndongame̱n. To̱ná a  mabolano̱ be bedomsedi edube, e te̱ nde ná a lee̱le̱ dube̱ lao oboso ba bana ke̱ epolo ye̱ne̱ne̱; ná okwe̱le̱ babo̱ o bia Yehova na bete̱sedi bao ba nje ye bwam na bobe. (Bebolo 4:19, 20) O sukan, ba bana ba me̱nde̱ no̱ngo̱ babu bedomsedi o bolea Loba to̱ ke̱m.​—Ndim. 30:19, 20. *

BELONGI BA MBIA BE MATE̱NGE̱NE̱ JOWE̱ LA MBALE̱

11. Nje ye ná e wana siso̱ṅtane̱le̱ na belongi ba mbia be titi Mboṅ a Yehova e?

11 O bebotedi di si langwedi mbia masu ná je o jokwa na Mboṅ a Yehova. Nde ninka dube̱ lasu di botedino̱ ńaka nde di kumono̱ je̱ne̱ mweńa ma kwalea jombwea jowe̱ lasu. (Marko 8:38) Ngiń’ango̱ ńa mulema o sue̱le̱ bete̱sedi ba Loba e lenedi te̱ wa siso̱ṅtane̱le̱ na mbia mo̱ngo̱ mu titi Mboṅ a Yehova, ombwea man mambo mō̱ o bola ná musango mu be̱, o tike pe̱ be̱ jemea.

12. Ońola nje belongi ba mbia be si maboleye̱ Loba beno̱ ná be te̱nge̱ne̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di keka so̱ṅtane̱ babo̱ e?

12 Di keke ná di so̱ṅtane̱ mbia masu mu titi o mbale̱. Niponda jeno̱ o bwane̱ mbal’a Bibe̱l jokono̱ muńe̱nge̱, mbia masu mwe ná mo̱nge̱le̱ ná di lemsabe̱ nde, to̱so̱ ná di so̱li o isango to̱so̱ jowe̱ di si biane̱. Be ná bo̱nge̱le̱ ná di si to̱ndi pe̱ babo̱ ońolana di si mukea pe̱ na babo̱ o ngando i si do̱lisan Loba. Be pe̱ ná ba bwa bo̱ngo̱ ná Loba e ná a ko̱kise̱ biso̱ ombusa kwedi. Di keke ná je̱ne̱ mambo ka babo̱, di no̱nge pe̱ ponda o sengane̱ babo̱ ná di so̱ṅtane̱ bo̱ngo̱ babu. (Min. 20:5) Ńamuloloma Paulo a ta a keka so̱ṅtane̱ “be̱se̱” o bwam ba langwea babo̱ myango ma bwam; bola la nika le pe̱ ná longwane̱ biso̱.​—1 Kor. 9:19-23.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di kwala na belongi basu ba mbia be si maboleye̱ Loba e?

13 To̱po̱ na muyao. Bibe̱l mo̱ ná: “Byala bańu be be̱ nde ponda ye̱se̱ ba muyao.” (Kol. 4:6) Je ná di baise̱ Yehova mudī mao musangi ná di lee̱le̱ epum’ao ke̱ di makwala na belongi basu ba mbia. Di si keka o tangane̱ babo̱ jombwea belēdi babu ba bebasi be kwedi. Ba bwese̱ te̱ biso̱ ndutu na byala to̱so̱ beboledi ba bobe, je ná jembilane̱ bamuloloma. Paulo a tili ná: “Ba maloa biso̱, nde biso̱ di manamse̱ nde; ba matakise̱ biso̱, nde di mawe̱lisane̱; ba minda biso̱, nde biso̱ di matimbise̱le̱ nde byala ba bwam.”​—1 Kor. 4:12, 13.

14. Njika muse̱ṅ mwe o be̱ne̱ bedangwedi ba bwam e?

14 Tika be̱ne̱ bedangwedi ba bwam. Toná beto̱pedi ba muyao beno̱ mweńa ke̱ di makwala na belongi ba mbia be mate̱nge̱ne̱ jowe̱ lasu, bedangwedi basu ba bwam be be̱n ngińa ninde̱ne̱. (Langa 1 Petro 3:1, 2, 16.) Tongwea n’eyembilan ango̱, bola ná belongi bo̱ngo̱ ba mbia be̱ne̱ ná Mboṅ a Yehova ye ná i be̱ne̱ diba le bonam. To̱ e be̱ nde ná mbia masu mu s’emedi mbale̱, je ná di be̱ muńe̱nge̱ o bia ná bedangwedi basu ba bwam be do̱lisane̱ Yehova.

15. Ne̱ni jeno̱ ná di se̱le̱ dutea jombwea bete̱medi be ná be wana siso̱ṅtane̱le̱ e?

15 Se̱le̱ dutea. Dutea oboso ba ponda bete̱medi bena be ná be wana siso̱ṅtane̱le̱, na ne̱ni pe̱ weno̱ ná o no̱ngea mo̱. (Min. 12:16, 23) Munańango mō̱ o Ostralia mo̱ ná: “Sango am ńa diba a mate̱nge̱ne̱ mbale̱ jita. Oboso ná di mabele̱ mo̱, biso̱ na mom’am di mase̱le̱ nde kane̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ ná di si kwalisane̱ mo̱ bobe. Di maboṅsane̱ tem’ekwali ná di be̱ne̱ ekwal’a musango. Ná di si be̱ne̱ ekwal’a bwaba ye ná e  wana ekwal’a ngińa e mombweye̱ ebasi, di mawutise̱ nde pond’ekwali.”

16. Nje bola yete̱na o mo̱nge̱le̱ ná wa nde o mabwese̱ mbia mo̱ngo̱ ndutu e?

16 Ye mbale̱ ná o titi ná o samba siso̱ṅtane̱le̱ ná bambam na mbia mo̱ngo̱. Siso̱ṅtane̱le̱ le ná di bola ná wo̱nge̱le̱ ná wa nde o be̱n njo̱m, tobotobo ońolana o to̱ndi mbia mo̱ngo̱ jita, o makeka pe̱ o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱. Yete̱na be besengedi nde o be̱nno̱, we̱ nde ná o te̱se̱ jemea lo̱ngo̱ na Yehova oboso ba ndolo o be̱ne̱ne̱no̱ mbia mo̱ngo̱. Ni mbad’a bola e me̱nde̱ jongwane̱ mbia mo̱ngo̱ o so̱ṅtane̱ ná we̱le̱ la mbal’a Bibe̱l o ebolo le mweńa buka me̱se̱. O ka ye̱se̱, o si dimbea ná o titi ná o ńakisane̱ bane̱ o jemea mbale̱. O diwengisan, bola ná be̱ne̱ muse̱ṅ ma bupe̱ bete̱sedi ba Loba o longe̱ lo̱ngo̱. Loba lasu la ndolo di boli babo̱, kana di bolino̱ pe̱ biso̱, epolo o po̱so̱ njika ngea bupe̱.​—Yes. 48:17, 18.

ELONG’A MBIA EWO̱ E PANDI TE̱ NA YEHOVA

17, 18. Nje ye ná yongwane̱ wa o lembe̱ yete̱na elong’a mbia e pandi na Yehova e?

17 Elong’a mbia ewo̱ e pangabe̱ te̱, to̱so̱ ná e bangi te̱ bebokedi na mo̱me̱ne̱, nika ńe nde k’ebango a po̱. Ne̱ni weno̱ ná o lembe̱ ndutu nika e mawanano̱ e?

18 Benga walane̱ mambo mo̱ngo̱ ma mudī oboso. Langa Bibe̱l buńa te̱ ná o longe wame̱ne̱, boṅsane̱ ndongame̱n wukeye pe̱ oten, te̱ dikalo, o kane̱ pe̱ ná Yehova a bole wa ngińa o lembe̱. (Yuda 20, 21) Nde nje bola yete̱na o titi we̱le̱ bola man me̱se̱, ná ebango e dia wa peńa e? Embe̱! Bede̱mo ba bwam ba mudī be ná bongwane̱ wa o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na besengedi bo̱ngo̱. Ombwea te̱ eyembilan a mutiled’a kalat’a Myenge 73. A ta a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le mpenga na mo̱nge̱le̱ ma pungwea mo̱, nde a we̱li te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao ponda ingedino̱ o wum’a jowe̱ la Loba. (Mye. 73:16, 17) Bolea lo̱ngo̱ la Yehova na jemea le ná longwane̱ wa o bola mulemlem.

19. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola bete̱sedi ba Yehova jombwea beko̱kisedi e?

19 Bola beko̱kisedi ba Yehova edube. Beko̱kisedi be mawanea be̱se̱ tombwane̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ nu nu pangabe̱; to̱ná pangabe̱ la ńandolo di mabwesane̱no̱ ndutu, beko̱kisedi be ná bongwane̱ ná a timbe na Yehova. (Langa Bonahebe̱r 12:11.) K’eyembilan, Yehova anedi biso̱ ná jese̱le̱ “yo̱kise̱ biso̱me̱ne̱” na nuwusi nu s’ate̱le̱. (1 Kor. 5:11-13) To̱na ndutu ńe biso̱ o mulema, di si bele̱ to̱ tilea elong’a mbia e pangabe̱ o telefon, to̱ tilea mo̱ maleta, e-mail, to̱ kwala na mo̱ o milongwa ma bekwali me o inte̱rne̱t ná jeke biso̱me̱ne̱ o be̱ne̱ mulatako na mo̱.

20. Njika dipita jeno̱ ná di tika be̱ne̱ e?

20 Tika be̱ne̱ dipita. Ndolo “e mapite̱ me̱se̱,” e pite̱ pe̱ ná ba bena ba pandi na Yehova ba me̱nde̱ timba. (1 Kor. 13:7) We̱n te̱ ná elong’ango̱ ya mbia ye o tukwa, we ná o kane̱ ná Betiledi be bole mo̱ ngudi ná alabe̱ ben bebeledi ba Yehova ná: “Timba na mba.”​—Yes. 44:22.

21. Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na mbia mo̱ngo̱ mu mate̱nge̱ne̱ wa ońolana o mabupe̱ Yesu e?

21 Yesu mo̱ ná di to̱ndi te̱ moto nupe̱pe̱ buka mo̱ ke̱ di s’angame̱n mo̱. A ta mbaki ná bokwedi bao ba me̱nde̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema o tika be̱ mo̱ jemea to̱ mbia mu te̱nge̱ne̱ nde babo̱. Yete̱na bupe̱ la matanga ma Yesu di wan nde “po̱” o mbia mo̱ngo̱, se̱me̱ye̱ omo̱ń a Yehova ná ongwane̱ wa o tongwe̱le̱ o lembe̱ mitakisan. (Yes. 41:10, 13) Be̱ muńe̱nge̱ o bia ná Yehova na Yesu ba mabwane̱ wa muńe̱nge̱, na ná ba me̱nde̱ pe̱ bola wa bowe̱n ba dube̱ lo̱ngo̱.

^ par. 10 Ońola beteledi ba mbata jombwea longa la bana o ndabo ńabedi o jowe̱, ombwa ““Myuedi ma balangedi” o Njongo a Betatedi ńa 15 má Dingindi 2002.