Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

O s’ese̱le̱ ná ndol’ango̱ e wo̱ye̱

O s’ese̱le̱ ná ndol’ango̱ e wo̱ye̱

“Nde ońolana bobe bo me̱nde̱ to̱ndo̱, ndol’a bajita e me̱nde̱ wo̱ye̱.”MAT. 24:12.

MYENGE: 38, 128

1, 2. (a) Ba nja be ka bato baboso byala ba Yesu ba Mateo 24:12 be malondeano̱ e? (b) Ne̱ni kalat’a Bebolo e malee̱no̱ ná dongo dinde̱ne̱ la Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso di bengi lee̱le̱ ndolo e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

LAMBO diwo̱ l’eyemban Yesu a bolino̱ jombwea “su la wase”  to̱so̱ su la ebe̱yed’a mambo le nde ná  “ndol’a bajita e [me̱nde̱] wo̱ye̱.” (Mat. 24:3, 12) O ńo̱ṅo̱n a boso, Bonayuda, bena ba ta ba kwala ná be nde tumba la Loba, bese̱le̱ ndol’abu ńa Loba e wo̱ye̱.

2 O mune̱ mudi, dongo dinde̱ne̱ la Kriste̱n o niponda di ta di walame̱ne̱ babo̱me̱ne̱ o “langwa myango ma bwam ná Yesu e nde Kristo”  na lee̱le̱ pe̱ ndol’a Loba, ńa bonasango, na ńa be̱n. (Bebolo 2:44-47; 5:42) To̱ na nika, bokwedi ba Yesu bō̱ o ńo̱ṅo̱n a boso bese̱le̱ ná ndol’abu ńa Loba e wo̱ye̱.

3. Nje e wan ná ndol’a jita la Kriste̱n e wo̱ye̱ e?

3 Yesu Kristo ombusa bepumbwedi bao a kwalisane̱ Kriste̱n a Efeso ya ńo̱ṅo̱n a boso ná: “Na mato̱kisane̱ nde wa ná wese̱le̱ ndol’a boso.”  (Bbī. 2:4) Nje e ta njo̱m a nika e? Ban  bokwedi ba Yesu ba ńo̱ṅo̱n a boso ba ta bese̱le̱ babo̱me̱ne̱ ná ba yuabe̱ na nin was’a bobe. (Efe. 2:2, 3) Mulemlem kana jita la mindi we̱nge̱, Efeso e ta e londa na mambo ma bobe. E ta nde mundi mu tombise̱ m’bwaṅ owe̱ni bato ba tano̱ ba we̱le̱ sango tiki, longe̱le̱ la ńolo, na longe̱ la m’bwe̱njē̱ mweńa. Mukubo mu ta mu máno̱ngo̱ne̱ ndol’a mbale̱ epolo. Omo̱ń a nika, bedangwedi be titi ko̱nji na mbamba ba ta ba lańa wuma ye̱se̱.

4. (a) O njika mbadi ndolo e wo̱ye̱no̱ o min mińa masu e? (b) O njika matongo malalo ndol’asu ńeno̱ ná e we̱le̱be̱ o kekise̱ e?

4 Eding’a Yesu jombwea wo̱ye̱ la ndolo e mombwea pe̱ mińa masu. Ndolo bato ba be̱ne̱nno̱ Loba we̱nge̱ e mabenga nde wo̱ye̱ mo̱ na mo̱. Lodun lumbe̱ye̱ mo̱ mbusa, lo lakisane̱ nde bebokedi ba bato o bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto. Nde, ndolo e mabenga nde o wo̱ye̱ oteten a bato ba si mowe̱ Yehova Loba. Ka nje te̱ bete̱medi ba mwemba ma Efeso ma ńo̱ṅo̱n a boso be malee̱no̱, Kriste̱n a mbale̱ we̱nge̱ ye ná i bo̱bo̱, yese̱le̱ ná ndol’abu e wo̱ye̱. Di mala so̱ o jombwea matongo malalo owe̱ni ndol’asu ńeno̱ ná e we̱le̱be̱ o kekise̱: (1) Ndol’a Yehova, (2) ndol’a mbal’a Bibe̱l, (3) na ndolo ońola bonasango asu.

NDOL’A YEHOVA

5. Ońola nje jangame̱nno̱ to̱ndo̱ Loba e?

5 Bo buńa me̱ne̱ Yesu a se̱le̱ nde kwalea ońola wo̱ye̱ la ndolo, denge̱ a makika ndolo ńe mweńa buka ye̱se̱. Mo̱ ná: “To̱ndo̱ Sango [Yehova], Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱. Ben byanedi nde be baboso na be kolo buka be̱se̱.” (Mat. 22: 37, 38) Be̱ne̱ne̱ la Loba ndol’a njiba di mongwane̱ biso̱ o sengane̱ byanedi ba Yehova, o lembe̱, na o singe̱ nje ye bobe. (Langa Myenge 97:10.) Nde Satan na was’ao ba mawe̱ o bo̱mbise̱ ndol’asu ńa Loba.

6. Nje si be̱ne̱ la ndol’a Loba di wanno̱ e?

6 Wase ni dinge̱le̱ biso̱ e be̱n jo̱nge̱le̱ la mpenga jombwea ndolo. O mulopo ma to̱ndo̱ Muwekedi, bato be nde “bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱.” (2 Tim. 3:2) Nin wase ńe owas’a byanedi ba Satan e matute̱le̱ o be̱ne̱  “bepuledi b’eyobo, bepuledi ba miso̱ na kumb’a longe̱.” (1 Yohane 2:16) Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ yine̱ Kriste̱n ka mo̱ ońola bwese̱ l’eyobo muńe̱nge̱, mo̱ ná: “Jo̱nge̱le̱ l’eyobo di malena nde kwedi . . . ońolana jo̱nge̱le̱ l’eyobo di singe̱ Loba.” (Rom. 8 :6, 7) Na mbale̱, ba bena ba bolane̱ longe̱ labu o pulise̱ sango na londise̱ bepuledi ba musonje ba sukane̱ nde na boso̱lo̱ na ndutu ninde̱ne̱.1 Kor. 6:18; 1 Tim. 6:9, 10.

7. Njika mbeu a ńolo ni lambi Kriste̱n we̱nge̱ e?

7 O bekombo bō̱, ba bena ba si madube̱ ná Loba le, ba ba makwale̱ ná di titi ná di bia mo̱, na badube̱ ná moto a wu nde na ńama ba matute̱le̱ bato o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mabole̱ ná ba si to̱ndo̱ Loba to̱ dube̱ mo̱. Ba tongwe̱le̱ o bola ná jita ba dube̱ ná moto angame̱n nde be̱ nu si be̱n dibie̱ to̱so̱ ńelemā o dube̱ ná Muwekedi e. O mulemlem ma ponda, bamabie̱ ba nin wase ba dubabe̱, nje e mabole̱ ná bato ba pawe̱ na Muwekedi. (Rom. 1:25) Di lambe̱ye̱ te̱ i ńai a belēdi toi, je ná di pawe̱ na Yehova, ndol’asu e wo̱ye̱.Bon. 3:12.

8. (a) Njika bete̱medi be mabo̱bise̱ mulema baboledi jita ba Yehova ba malembe̱no̱ e? (b) Njika mbaki di maso̱no̱ o Myenge 136 e?

8 Jese̱le̱ te̱ ná mulema mu bo̱be biso̱ nika pe̱ ńe ná e bo̱bise̱ dube̱ lasu, e bola ná ndol’asu ńa Loba e wo̱ye̱. O yen ebe̱yed’a mambo ya bobe ye owas’a ngiń’a Satan, e yo̱ki po̱ye̱ biso̱ be̱se̱ ponda iwo̱ ná di be̱ o bete̱medi be  mabo̱bisane̱ mulema. (1 Yohane 5:19) Ye ná e be̱ ná yen ebe bodun, si be̱ne̱ la ja la bwam, to̱so̱ si be̱ne̱ la bekusedi be o wanea biso̱ mitakisan. To̱so̱ ná je o janane̱ jo̱nge̱le̱ la si be̱ la ńai ni dongame̱n, na dipita di makiṅakiṅane̱, to̱so̱ be̱ la ńai ni si matongwe̱le̱ mambo mao. Di s’ese̱le̱ ná i ńai a bete̱medi to̱so̱ besengedi be bole ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a caki biso̱. O diwengisan, e mapula ná di duteye o byala be mabole̱ mbaki ná ndolo Yehova a be̱ne̱nno̱ biso̱ ńe po̱ko̱po̱ko̱. Di maso̱ i ńai a byala o Myenge 136:23, mu makwale̱ ná: “Ńo̱nge̱le̱ biso̱ o pond’a me̱ngisabe̱ lasu, ebanja nded’ao e tingam po̱ko̱po̱ko̱.”  Na mbale̱, nded’a Yehova ońola baboledi bao ńe po̱ko̱po̱ko̱. Je so̱ ná di be̱ mbaki ná a ‘masenga doi lasu la beso̱so̱medi’ a malabe̱ pe̱ mo̱.Mye. 116:1; 136:24-26.

9. Nje e boli Paulo ngudi o kombe̱ ndol’ao ńa Loba e?

9 Kapo̱ ka mulo̱nge̱ myenge, dutea o ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ mo̱ ponda ye̱se̱ di boli Paulo ngudi. Paulo a tili ná: “Sango nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱; mot’a benama e ná a bola mba nje?” (Bon. 13:6) Di be̱ne̱ne̱ la Yehova mbaki ná a mombwea mo̱ na ndolo, longwane̱ Paulo o lembe̱ mitakisan ma longe̱. A s’ese̱le̱ ná bete̱medi ba ndutu be ńo̱se mo̱. Niponda a tano̱ o beboa, Paulo a tili jita la maleta ma membe̱. (Efo. 4:1; Fil. 1:7; Filem. 1) E, to̱ ponda a tano̱ oteten a mitakisan minde̱ne̱, Paulo a kombe̱ ndol’ao ńa Loba. Nje e boli mo̱ ngudi o bola nika e? A bengi nde o se̱me̱ye̱ na  “Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱, nu malo̱ko̱me̱ye̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱.” (2 Kor. 1:3, 4) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Paulo ná di kombe̱ ndol’asu ńa Yehova ngińa e?

Lee̱le̱ ndol’a Yehova (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ndol’asu ńa Yehova e tike be̱ ngińa e?

10 Paulo a kiki mbadi po̱ ńa tobotobo ńa kombe̱ ndol’asu ńa Yehova ngińa. A tiledi bonasango ao ná: “Kane̱ esibe̱ wo̱lo̱.” Ombusa ponda pe̱ a tila ná: “Be̱ titimbe̱ o muka.” (1 Tes. 5:17; Rom. 12:12) Muka mwe nde eyoto a mulatako ma batabata na Loba. (Mye. 86:3) Di no̱ngi te̱ ponda eyeka o langwea Yehova jo̱nge̱le̱ lasu la njiba na besengedi basu ba teten, nika e mabata sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na Sango asu ńe o mo̱ń, ‘Musenge̱ muka.’ (Mye. 65:3) Omo̱ń a nika, je̱ne̱ la ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu, di mabata ńakise̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱. Di mabata so̱ṅtane̱ ná “Yehova e be̱be̱ na be̱se̱ ba mabele̱ mo̱.” (Mye. 145:18) Di lakisane̱ la jongwane̱ la ndolo la Yehova di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱ mi mawe̱le̱ dube̱ lasu o kekise̱.

NDOL’A MBAL’A BIBE̱L

11, 12. Ne̱ni jeno̱ ná di ńakise̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa mbal’a Bibe̱l e?

11 Biso̱ Kriste̱n di kasi mbale̱, di to̱ndi pe̱ mo̱. Eyal’a Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ nde ye Tongo a mbale̱. Yesu a kwali ke̱ e o kane̱ Sango ná: “Eyal’ango̱ ye mbale̱.” (Yohane 17:17) Ońola nika ndol’a mbale̱ e mabotea nde na be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n l’Eyal’a Loba. (Kol. 1:10) Nde, be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ buka te̱ di si dongame̱n. Maka ne̱ni kalat’a Myenge 119 ni tilabe̱ owas’a ngiń’a mudī-musangi e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje to̱ndo̱ la mbal’a Bibe̱l di mapulano̱ kwala. (Langa Myenge 119:97-100.) Mo̱ di mano̱ngo̱ ponda o dutea, to̱so̱ o kwala ońola bepasi ba Bibe̱l buńa bwe̱se̱ e? Ndol’asu ńa mbal’a Bibe̱l e me̱nde̱ bata ńaka ke̱ di dutedi o ne̱ni jeno̱ ná di  tombwane̱ ke̱ di we̱le̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lasu.

12 Mulo̱nge̱ myenge a bati kwala ná: “Njika ńe̱nge̱ńe̱ byala bo̱ngo̱ beno̱ o ńingo am e! Mbale̱, ńe̱nge̱ńe̱ buka bo̱mbo̱ ba ndo̱mbi.” (Mye. 119:103) Nika pe̱ nde jeno̱ ná di keka ńe̱nge̱ńe̱ la da la mudī di se̱medi o Bibe̱l di makusane̱no̱ bebokedi ba Loba. Je ná di bola ná di we̱le̱ mo̱ o eyem’asu ya mudī ná jo̱nge̱le̱ “byala be kenji” ba mbale̱, na bolane̱ pe̱ mo̱ o jongwane̱ bane̱.Mul. 12:10.

13. Nje yongwane̱ Yeremia o to̱ndo̱ mbal’a Betiledi, ne̱ni pe̱ nika e tapino̱ mo̱ mulema e?

13 Muto̱ped’a mudī Yeremia a ta a to̱ndo̱ mbal’a Betiledi. Maka te̱ ne̱ni byala ba Loba be tapino̱ mulema mao. “Byala bo̱ngo̱ be kwedino̱ mba o matoi, na dedi nde mo̱; eyal’ango̱ e ta nde muńe̱nge̱ na mutam ma mulema mam, ońolana na belabe̱ dina lo̱ngo̱, a Yehova Loba la mamuti.” (Yer. 15:16) Yeremia a dedi o mbad’a edinge̱dinge̱ byala ba tiki ba Loba tongwea na dutea ońol’ao. Tongwea na nika nde mulema mao mu timbino̱ be̱ mutam ońola eto̱ti a belabe̱ dina la Loba. Mo̱ ndol’asu ńa mbal’a Bibe̱l e matute̱le̱ biso̱ o jemba eto̱t’a mweńa di be̱nno̱ o bambe̱ dina la Loba na bīse̱ Janea lao o min mińa misukan e?

Lee̱le̱ ndol’a mbal’a Bibe̱l (Ombwa dongo 14)

14. Ne̱ni jeno̱ ná di bata ńakise̱ ndol’asu ńa mbal’a Bibe̱l e?

14 O sumo te̱ bolanga ba Bibe̱l na kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l, o njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di sa ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa mbal’a Bibe̱l e? Je ná di bata ńakise̱ ndol’asu ńa Bibe̱l tongwea na jukea ponda te̱ o ndongame̱n. Jokwa la Bibe̱l la woki te̱ tongwea na jongwane̱ la Njongo a Betatedi nde le mbad’a boso ńena tongwea na mo̱ nde di mokwabe̱le̱no̱. Ná di so̱ṅtane̱ to̱ti lena le o jokwabe̱ jangame̱n o boṅsane̱ Jokwa la Njongo a Betatedi te̱ bwam. Mbadi po̱ jeno̱ ná di bola nika ńe nde tongwea na langa epas’a Bibe̱l te̱ e bolabe̱. O nin we̱nge̱ Njongo a Betatedi ńe ná e songwabe̱ o mulomba ma jw.org to̱so̱ jombwabe̱ o JW Library app o jita la leme̱. Mapapa mō̱ ma longabe̱ ńai di mapomane̱no̱ so̱ bepasi ba Bibe̱l ba jokwa te̱. Nde to̱ di bolane̱ nde njika mbadi, no̱ngo̱ la ponda o langa ben  bepasi ba Bibe̱l na dutea pe̱ ońol’ao ba me̱nde̱ sikime̱ye̱ ndol’asu ńa mbal’a Bibe̱l.Langa Myenge 1:2.

NDOL’A BONASANGO ASU

15, 16. (a) Bupisane̱ Yohane 13:34, 35, njik’eto̱m di be̱nno̱ e? (b) Ne̱ni ndolo di be̱ne̱nno̱ bonasango asu e tingame̱no̱ na ndol’asu ńa Loba na ńa Bibe̱l e?

15 O bulu bao bosukan o wase, Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Na mabola bińo̱ mbend’a peńa ná: Bińo̱ to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, kana na tano̱ na to̱ndo̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.”Yohane 13:34, 35.

16 Be̱ne̱ne̱ la bonasango na bonańango asu ndolo di tingame̱ nde o ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova. Di titi ná di be̱ne̱ ndolo po̱ esibe̱ be̱ne̱ nine̱. Ńamuloloma Yohane a tili ná:  “Nu nu si mato̱nde̱ munasango a me̱ne̱no̱, ne̱ni eno̱ ná a to̱ndo̱ Loba ńena a s’e̱nno̱ e?” (1 Yohane 4:20) Omo̱ń a nika, ndol’asu ńa Yehova na ńa bonasango asu e tingame̱ nde o ndol’asu ńa Bibe̱l. Ońola nje e? Ońolana ndol’a mbal’a Bibe̱l e matute̱le̱ biso̱ o sengane̱ na mulema mwe̱se̱ byanedi ba Betiledi be maneye̱ biso̱ ná di to̱nde Loba na bonasango asu.1 Pet. 1:22; 1 Yohane 4:21.

Lee̱le̱ bonasango na bonańango ndolo (Ombwa dongo 17)

17. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ndolo e?

17 Langa 1 Tesalonika 4:9, 10. Njika byembilan bō̱ ba mambo jeno̱ ná di bola ná te̱ite̱i o lee̱le̱ ndolo o mwemba masu e? Munasango to̱so̱ munańango mō̱ nu mákokwe̱ mimbu e ná a be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la ndiyo o jukea o ndongame̱n. Mukusa mō̱ mwe ná mu be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ o po̱ngulane̱ nje e ńam o ndabo ao. (Yak. 1:27) E be̱ ná be beso̱mbe̱ to̱ badun, bonasango na bonańango bena milema mi bo̱bino̱ to̱so̱ ba masunjume̱ye̱ to̱so̱ ba be̱n mitakisan mipe̱pe̱ ba be̱n ńo̱ngi ná jombweye babo̱, jembe̱ babo̱, na lo̱ko̱ babo̱. (Min. 12:25; Kol. 4:11) Di mabola mboṅ ná di to̱ndi bonasango asu na mbale̱ ke̱ di lee̱le̱ o byala na o bebolo ná di mombwea na mbale̱ “bona basu bena be badubedi.”Gal. 6:10.

18. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka son a si so̱ṅtane̱le̱ na bonasango asu e?

18 Bibe̱l e se̱le̱ bīse̱ ná o “mińa misukan” ma yen ebe̱yed’a mambo ya bobe bato ba me̱nde̱ nde be̱ bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱ na ba mukubo. (2 Tim. 3:1, 2) Biso̱ Kriste̱n, jangame̱n bola ebolo na ngińa o ńaka o ndol’asu ńa Loba, ńa mbal’a Bibe̱l, na ńa mō̱ na nune̱. Ye mbale̱ ná ponda iwo̱ je ná di be̱ne̱ son a si so̱ṅtane̱le̱ na bonasango asu. Nde, njika bonam nika ńeno̱ ońola be̱se̱ o mwemba ke̱ ndolo e matute̱le̱ biso̱ o sangilane̱ to̱ njika si so̱ṅtane̱le̱ na ndolo! (Efe. 4:32; Kol. 3:14) Ońola nika di s’ese̱le̱ to̱ buńa ná ndol’asu e wo̱ye̱! O diwengisan di benge be̱ne̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Yehova, ń’Eyal’ao, na ńa bonasango.