Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

 MULOPO MA JOKWA 1

“O si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱”

“O si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱”

“O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa, o si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱, na membe̱ wa, na mongwane̱ pe̱ wa.”​—YES. 41:10.

MWENGE 7 Yehova, ngiń’am

EBONGOLO *

1-2. (a) Ne̱ni mwe̱ndi mwe o Yesaya 41:10 mwembe̱no̱ munańango Yosiko e? (b) Ońola bwam ba ba nja Yehova a kombe̱no̱ mu mwe̱ndi e?

MUNAŃANGO mō̱ ńa jemea, Yosiko, a kusi myango ma bobe. Do̱kita lao di kwalane̱ mo̱ ná a diane̱ nde myo̱di to̱ mininga ma longe̱. Ne̱ni a no̱ngino̱ nika e? Yosiko o̱nge̱le̱ nde epas’ao ya Bibe̱l a to̱ndino̱ jita, Yesaya 41:10. (Langa.) Na mo̱ a langwea do̱kita lao na pī ná a si mabwa bo̱ngo̱, ońolana Yehova a kwe̱ mo̱ dia. * Mwe̱ndi ma belo̱ko̱medi mwe o y’epasi mongwane̱ munańango asu ńa ndolo o lakisane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Y’epasi me̱ne̱ ye pe̱ ná yongwane̱ biso̱ o be̱ pī ke̱ je o mitakisan ma ngińa. Ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni yeno̱ ná e bola nika, di se̱le̱ jombwea ońola nje Loba a bolino̱ Yesaya mu mwe̱ndi.

2 Yehova a se̱le̱ nde bola ná Yesaya a tile be byala o lo̱ko̱ Bajū bena ba ta bangame̱n no̱ngo̱be̱ mikoma ombusa ponda, wala o Babilon. Nde Yehova a kombe̱ mu mwe̱ndi seto̱ buka te̱ ońola bwam ba Bajū o mukoma nde na ońola baboledi bao be̱se̱ pe̱ botea ni ponda nate̱na tatan. (Yes. 40:8; Rom. 15:4) O nin we̱nge̱, je nde o “pond’a bobe,” di be̱n pe̱ ńo̱ng’a byala ba belo̱ko̱medi be o kalat’a Yesaya buka o mińa mi tombi.​—2 Tim. 3:1.

3. (a) Njika makakan ma maso̱be̱ o Yesaya 41:10 e? (b) Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a mbaki ńena man makakan ma mabolano̱ biso̱ e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ to̱pea tobotobo ońola makakan ma Yehova malalo mena ma mongwane̱ biso̱ o jouse̱ dube̱ lasu ma tilabe̱ o Yesaya 41:10: (1) Yehova a me̱nde̱  be̱ na biso̱, (2) e nde Loba lasu, na (3) a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Di be̱n ńo̱ng’a man makakan * ońolana ka munańango asu Yosiko, di be̱n mitakisan o longe̱. Jangame̱n pe̱ lembe̱ mabandan ma yen ebe̱yed’a mambo. Bō̱ basu ba matakisabe̱ na manea ma ngińa. Jombweye te̱ ma makakan malalo, diwo̱-diwo̱.

“NE NA WA”

4. (a) Njika kakane̱ laboso di me̱nde̱no̱ jombwea e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.) (b) Na njika byala Yehova a malangwano̱ ndolo a be̱nedino̱ biso̱ e? (c) Ne̱ni be byala be membe̱no̱ biso̱ e?

4 Kakane̱ laboso Yehova a mabolano̱ biso̱ le nde ná: “O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa.” * Yehova a malee̱le̱ ná e na biso̱ ninka ná a mombwea biso̱ na mbale̱, a be̱nedi pe̱ biso̱ eto̱nd’a weawea. Maka te̱ ne̱ni a malangwano̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ a be̱nedino̱ biso̱. Yehova mo̱ ná: “We mba tiki n’edube, na to̱ndi pe̱ wa.” (Yes. 43:4) Ngińa to̱ po̱ o misipo ńe ná ni bola ná a si to̱ndo̱ pe̱ ba bena ba maboleye̱ mo̱ e titi; jemea lao o mbasanedi masu di tingame̱ po̱ko̱po̱ko̱. (Yes. 54:10) Ndol’ao na mulatako ma diko̱m a be̱nno̱ na biso̱ ba mabola biso̱ ngiń’a mulema. A me̱nde̱ tata biso̱ nin we̱nge̱ ka nje te̱ a tatino̱ Abram (Abraham) diko̱m lao. Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “A Abram, o si bwa bo̱ngo̱! Mba nde ne ngub’ango̱.”​—Bbot. 15:1.

Na jongwane̱ la Yehova, je ná di kata to̱ njika mitakisan me ka mpupe to̱ ka miso̱nji ma wea inde̱ne̱ (Ombwa mongo 5-6) *

5-6. (a) Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu e? (b) Njika belēdi eyembilan a Yosiko e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

5 Di bi ná Yehova a mapula jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu ońolana a kakane̱ tumba lao ná: “O makata te̱ madiba, na mabe̱ na wa, o mekame̱ne̱ te̱ myo̱pi, mi si malo̱ise̱ wa. O matomba te̱ o wea, i si madise̱ wa, to̱ miso̱nji pe̱ mi si mońa wa o ńolo.” (Yes. 43:2) Nje ben byala be mapulano̱ kwala e?

6 Yehova a si kakane̱ o sumwa mitakisan mi mabole̱ ná longe̱ di be̱ biso̱ ndutu, nde a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná “myo̱pi” ma mitakisan mo̱ndo̱ne̱ biso̱, to̱ ná “miso̱nji” ma makekisan meke biso̱ o be̱ne̱ longe̱ la  bwindea. A boli biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ be̱ na biso̱, na jongwane̱ pe̱ biso̱ o “kata” mi mitakisan. Nje a me̱nde̱no̱ bola e? A me̱nde̱ lo̱ko̱ bo̱ngo̱ basu ná di benge be̱ mo̱ jemea nate̱n’o kwedi. (Yes. 41:13) Yosiko, di se̱le̱no̱ kwalea, a so̱i ná nika ńe mbale̱. Mun’ao ńa muto mo̱ ná: “Di ta mańaka o je̱ne̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ mama a tano̱ pī. Je̱n na mbale̱ ná Yehova a boli mo̱ musango ma teten. Mama a ta be̱ a kwalisane̱ mado̱kita na bane̱ baboedi jombwea Yehova na makaki mao nate̱na buńa a wedino̱.” Nje eyembilan a Yosiko e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di lakisan te̱ din kakane̱ la Loba ná, “Na mabe̱ na wa,” biso̱ pe̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema na jembame̱ ke̱ je o makekisan.

“MBA NDE NE LOBA LO̱NGO̱”

7-8. (a) Njika kakane̱ di londe̱ maba di me̱nde̱no̱ kwalea e, nje pe̱ nika e mapulano̱ kwala e? (b) Ońola nje Yehova a kwalane̱no̱ Bajū ba ta o mukoma ná: “O si soa” e? (c) Njika byala be o Yesaya 46:3, 4 be lo̱ki mulema ma tumba la Loba e?

7 Maka kakane̱ di londe̱ maba Yesaya a tilino̱: “O si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” Nje “eyal’a” soa e mapulano̱ kwala e? O mun mwemba eyal’a mbondo ya “soa” e bambe̱ nde jo̱nge̱le̱ la “jombwa ombusa ponda ye̱se̱ ońolana we o bwa bo̱ngo̱ ná lambo to̱ ná moto e ná a bolane̱ wa bobe” to̱ “jombwa mudi na mudi o pula bia we̱ni mbeu a ńolo ńeno̱ ná e wa.”

8 Ońola nje Yehova a langwedino̱ Bajū ba ta bangame̱n wale̱ o mukoma o Babilon ná ba si “soa” e? Ońolana a ta a bia ná baje̱ o mu mundi ba me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱. Nje e me̱nde̱ wane̱ bo bo̱ngo̱ e? Walea la su la 70 ma mbu ma mukoma ma Bajū, milo̱ṅ ma ngińa ma Media na Persia mi me̱nde̱ ko̱ye̱ Babilon. Yehova a me̱nde̱ bolane̱ mu mulo̱ṅ o busise̱ tumba lao o mukoma o Babilon. (Yes. 41:2-4) Ponda bato ba Babilon na ba mane̱ matumba ba ni ponda ba sengino̱ ná basingedi babu ba nisisea, ba keki kombe̱ ngiń’abu ńa mulema, ba kwalisane̱ mō̱ na nune̱ ná: “Embe̱ mulema.” Ba bata pe̱ lule̱ maloba ma losango, na dipita ná ma me̱nde̱ tata babo̱. (Yes. 41:5-7) Nde tongwea na Yesaya Yehova a ta a lo̱ko̱ milema ma Bajū ba ta o mukoma na ben byala ná: “Wa, a Israel, [diwengisan na matumba ma dinge̱le̱ wa] mūt’am . . . o si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” (Yes. 41:8-10) Maka ná Yehova a kwali ná: “Mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” Na ben byala nde Yehova a bolino̱ baboledi bao ba jemea mbaki ná a si dimbedi babo̱​—a ta te̱ nde a dia Loba labu, babo̱ pe̱ tumba lao. A kwalane̱ babo̱ ná: “Na mabenga bambe̱ [bińo̱] . . . na masunga bińo̱.” Ye̱ke̱i te̱ be byala ba belo̱ko̱medi na ba mbaki bembe̱ Bajū ba ta o mukoma.​—Langa Yesaya 46:3, 4.

9-10. Ońola nje di s’angame̱nno̱ soa e? Bola eyembilan.

9 Bete̱medi ba nin wase bena be mabenge̱ nde be̱ bobe be o souse̱ bato nin we̱nge̱ buka o mińa ma kwaṅ. Ye mbale̱ ná mi mitakisan me pe̱ o souse̱ biso̱. Nde di s’angame̱n soa. Yehova mo̱ na biso̱ ná: “Mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” Ońola nje be byala beno̱ njo̱m a ngińa o benga be̱ pī e?

10 Jombweye te̱ yen eyembilan: Bale̱ lo̱ndo̱ baba, Jim na Ben, ba pe̱ye̱ o avion ńe o teṅateṅane̱ ońola ngo̱ a ngińa. Niponda ńeno̱ o jondea na siba, na muduane̱ avion a kwala ná: “Bomea ngod’ańu ye o bejedi bwambwam. Di me̱nde̱ tomba o bepolo ba ngo̱ ninde̱ne̱ ońola son a ponda.” Jim e o soa jita. Nde muduane̱  avion a bata ná: “Lo si soa. Mba muduane̱ avion nde ne o kwalisane̱ bińo̱.” Na Jim a souse̱ mulopo, a kwala ná, “Njika mbaki di be̱nno̱ e?” Nde e o je̱ne̱ ná Ben a titi o soa to̱ son. Na Jim a baise̱ mo̱ ná: “Ońola nje weno̱ pī nika e?” Na Ben a ńamwe̱le̱ lo̱ a kwala ná: “Ońolana na bi nun muduane̱ avion bwam. Sango am nu!” Na mo̱ a bata ná: “Ese̱le̱ ná na langweye wa nja ńe sango am. Na dube̱ ná niponda o me̱nde̱no̱ bia nja eno̱ na nje pe̱ eno̱ ná a bola, wa pe̱ o me̱nde̱ be̱ pī.”

11. Njika belēdi eyembilan a bale̱ lo̱ndo̱ baba e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

11 Njika belēdi yen eyembilan e malee̱no̱ biso̱ e? Kapo̱ ka Ben, je nde pī ońolana di bi Sango asu ńe o mo̱ń, Yehova, bwam. Di bi ná a me̱nde̱ die̱le̱ biso̱ esibe̱ mbeu a ńolo o buka mitakisan me ka mùdi di be̱nno̱ o min mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo. (Yes. 35:4) Di lakisane̱ Yehova, ońola nika je ná di be̱ pī niponda wase ńe̱se̱ ńeno̱ o soa na bo̱ngo̱. (Yes. 30:15) Di mabola pe̱ ka Ben niponda jeno̱ o langwea bape̱pe̱ ońola njika njo̱m jeno̱ ná di lakisane̱ Loba. Babo̱ pe̱ be so̱ ná ba be̱ mbaki ná e be̱ to̱ njika mitakisan ba be̱nno̱, Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ babo̱.

“NA MEMBE̱ WA, NA MONGWANE̱ PE̱ WA”

12. (a) Njika kakane̱ di londe̱ malalo di me̱nde̱no̱ kwalea e? (b) Nje eyal’a “enam’a” Yehova e mo̱nge̱le̱no̱ biso̱ e?

12 Jombweye kakane̱ di londe̱ malalo Yesaya a tilino̱: “Na membe̱ wa, na mongwane̱ pe̱ wa.” Yesaya a se̱le̱ langwa ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jouse̱, to̱ jembe̱ tumba lao, mo̱ ná: “ Yehova, . . . a mapo̱ ka ngum, a manea n’enam’ao.” (Yes. 40:10) Bibe̱l e yo̱ki bolane̱ eyal’a “enama” o mbad’edinge̱dinge̱ o kwalea ońola ngińa. Ben byala so̱ ná Yehova  a “manea n’enam’ao” be mo̱nge̱le̱ biso̱ ná Yehova e nde Kiṅe̱ ni be̱n ngińa. A bolane̱ ngiń’ao ni pakapakan o sue̱le̱ na lingea baboledi bao o pond’a kwaṅ, a dia pe̱ a membe̱ na tata ba bena ba lakisane̱ mo̱ nin we̱nge̱.​—Ndim. 1:30, 31; Yes. 43:10.

Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱ e titi ná e tongwe̱le̱ te̱nge̱ne̱ mā ma ngińa ma betatedi ma Yehova (Ombwa mongo 12-16) *

13. (a) O njika pond’a tobotobo Yehova a malondise̱no̱ kakane̱ lao la jembe̱ biso̱ e? (b) Njika mbaki ni mabole̱ biso̱ ngińa na lakisane̱ e?

13 Yehova a malonde̱ din kakane̱ lao ná: “Na membe̱ wa” tobotobo niponda basingedi beno̱ o takise̱ biso̱. O bekombo bō̱ nin we̱nge̱, basingedi basu be o keka na ngińa o jeka ebol’asu ya dikalo to̱ we̱le̱ bebokedi basu owas’a mwekan. Nde to̱ na nika, mitakisan mabu mi si masouse̱ biso̱ buka moyo. Yehova a boli biso̱ mbaki ni mabole̱ biso̱ ngińa na lakisane̱. A kakane̱ biso̱ ná: “Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱ e malulabe̱ te̱nge̱ne̱ wa e si me̱nde̱ tongwe̱le̱ to̱ lambo.” (Yes. 54:17) Be byala be mo̱nge̱le̱ biso̱ mambo malalo ma mweńa.

14. Ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ mańaka ná basingedi ba Loba banane̱ biso̱ e?

14 Laboso, biso̱ baboledi ba Kristo, di bi ná di singabe̱. (Mat. 10:22) Yesu a bīse̱ oboso ba ponda ná bokwedi bao ba me̱nde̱ tusabe̱ o mińa misukan. (Mat. 24:9; Yohane 15:20) Di londe̱ maba, eding’a Yesaya e se̱le̱ jome̱le̱ biso̱ ná basingedi basu ba si me̱nde̱ buka te̱ singe̱ biso̱, ba me̱nde̱ pe̱ bolane̱ ńai na ńai a beye̱i ba bwemba te̱nge̱ne̱ biso̱. Be beye̱i be bambe̱ mawo̱ndo̱n o mbad’a misomba, mpo̱ṅ ma iso̱n, na mitakisan ma njo. (Mat. 5:11) Yehova a si me̱nde̱ jeka basingedi basu ná ba bolane̱ ben beye̱i o janane̱ biso̱. (Efe. 6:12; Bbī. 12:17) Nde di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱. Ońola nje e?

15-16. (a) Njika lambo di londe̱ malalo jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ e, ne̱ni pe̱ Yesaya 25:4, 5 e masue̱le̱no̱ nika e? (b) Ne̱ni Yesaya 41:11, 12 e mato̱peano̱ su la ba bena ba manane̱ biso̱ e?

15 Jombweye lambo di londe̱ malalo jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱. Yehova mo̱ ná: “Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱” e mabolane̱  te̱nge̱ne̱ biso̱ e si me̱nde̱ “tongwe̱le̱ to̱ lambo.” Ka nje te̱ edima e matatano̱ biso̱ na mùdi munde̱ne̱, nika pe̱ nde Yehova a matatano̱ biso̱ na “we̱i a banjo.” (Langa Yesaya 25:4, 5.) Basingedi basu ba si me̱nde̱ tongwe̱le̱ to̱ buńa o jeka biso̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea.​—Yes. 65:17.

16 Yehova a mabata jouse̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ mo̱ ninka ná a teleye̱ nje e me̱nde̱ ko̱ye̱ “balingane̱” biso̱. (Langa Yesaya 41:11, 12.) To̱ basingedi basu banane̱ nde biso̱ nē̱, to̱ bwemba pe̱ bwamba nde nē̱, su le nde diwo̱ me̱ne̱: Basingedi ba tumba la Loba be̱se̱ “ba me̱nde̱ ńama, ba bumba.”

NE̱NI DI MABATANO̱ LAKISANE̱ YEHOVA

Je ná di bata lakisane̱ Yehova ke̱ di malanga ońol’ao o Bibe̱l ponda te̱ (Ombwa mongo 17-18) *

17-18. (a) Ne̱ni langa la Bibe̱l di mouse̱no̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ Loba e? Bola eyembilan. (b) Ne̱ni dutea te̱xt a mbu 2019 di mongwane̱no̱ biso̱ e?

17 Di mabata nde lakisane̱ Yehova ke̱ di bati bia mo̱ bwam. Mbadi po̱ na mune jeno̱ ná di bia Loba bwam ńe nde ná di lange Bibe̱l na dutea pe̱ nje di malangano̱. E be̱n myango jeno̱ ná di lakisane̱ ma ne̱ni Yehova a tatino̱ tumba lao o mińa ma kwaṅ. Mi myango mi mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ jombwea biso̱ nin we̱nge̱.

18 Jombweye te̱ eyembilan a edinge̱dinge̱ ya bwam Yesaya a mabolane̱no̱ o langwa ne̱ni Yehova a matatano̱ biso̱. A malangisane̱ Yehova ka mutatedi, baboledi bao pe̱ ka mido̱ngi. Yesaya a mato̱pea ońola Yehova na ben byala ná: “A me̱nde̱ ko̱te̱le̱ bana ba mido̱ngi o mā mao, a se̱be̱ babo̱ o bwanga bao.” (Yes. 40:11) Mo̱ niponda jeno̱ o langa ná Yehova a mase̱be̱ biso̱ o mā mao ma ngińa, di si maso̱ṅtane̱ ná di be̱n betatedi na pī e? O bwam ba jongwane̱ biso̱ ná di benge be̱ pī to̱na mitakisan di be̱nno̱, mūt’a jemea na jangwa a po̱si epas’a Yesaya 41:10 ka te̱xt a mbu 2019, “O si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” Dutea ben byala ba mbaki o mulema mo̱ngo̱. Be me̱nde̱ jembe̱ wa o lembe̱ mitakisan mi mapo̱.

MWENGE 38 A me̱nde̱ jembe̱ wa

^ par. 5 Te̱xt a mbu ni po̱so̱be̱ ońola mbu 2019 e mabola biso̱ njo̱m ilalo ońola nje jeno̱ ná di benga be̱ pī to̱ e be̱ nde ná mambo ma bobe ma mabolane̱ o wase to̱ ko̱ye̱ biso̱. Din jokwa di me̱nde̱ jombwea yi njo̱m na jongwane̱ pe̱ biso̱ ná di si soa tobotobo, nde di bate nde lakisane̱ Yehova. Dutea te̱xt a mbu. Kombe̱ mo̱ o mulopo mo̱ngo̱ yete̱na we ná. E me̱nde̱ jembe̱ wa ońola mitakisan mena mi me̱nde̱ po̱.

^ par. 1 Ombwa Njongo a Betatedi (ńa fre̱nsi) ńa Madibe̱dibe̱ 2016, dip. 18.

^ par. 3 BETELEDI BA BYALA: Makakan ma Yehova nika ńe nde byala ba mbale̱ be mabamse̱ ná lambo di me̱nde̱ bolane̱ ye̱ke̱i te̱. Man makakan a mabolano̱ me ná mongwane̱ biso̱ ná di si soa tobotobo ońola mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ o longe̱.

^ par. 4 Ben byala ná, “O si bwa bo̱ngo̱,” be maso̱be̱ ngedi ilalo o Yesaya 41:10, 13, na 14. O mi myemba eyal’a “na,” e maso̱be̱ oten ponda ye̱se̱ (o pula kwalea ońola Yehova). Ońola nje Yehova a tute̱le̱no̱ Yesaya na mudī mao o bolane̱ eyal’a “na” ponda ye̱se̱ e? O kika din so̱ṅtane̱ la mweńa ná​—je nde ná di lo̱ko̱ bo̱ngo̱ basu ke̱ di lakisane̱ Yehova.

^ par. 52 BETELEDI BA MADUTA: Belongi ba mbia mō̱ be be̱n mitakisan o wum’ebolo, na ja labu la bwam, o dikalo, na o esukulu.

^ par. 54 BETELEDI BA MADUTA: Polisi i po̱i o pungwa ndongame̱n a Mboṅ a Yehova ńe o je̱ o ndabo a munasango mō̱, nde bonasango na bonańango ba titi o soa.

^ par. 56 BETELEDI BA MADUTA: Jowe̱ la ndabo a mbia la ponda te̱ di mabola biso̱ ngińa o lembe̱.