MYUEDI BESO̱MBE̱ BE MABAISE̱NO̱
Nje bola ná na s’e̱ne̱ pe̱ mambo bobe mo̱ na mo̱ e?
Njika pat’a moto weno̱ e?
O me̱ne̱ nde mambo bwam mo̱ na mo̱
“Na mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’am ná na be̱ bonam, na no̱nge pe̱ mambo me̱se̱ o mbadi ni wam. Na si mapula tombise̱ buńa to̱ bō̱ esibe̱ yo̱ lo̱!”—Valerie.
O me̱ne̱ nde mambo bobe mo̱ na mo̱
“Ponda te̱ lambo la bwam di mapo̱ye̱no̱ mba, na mase̱le̱ nde jo̱nge̱le̱ ná seto̱ mbale̱ ni to̱ ná nika ńangame̱n nde be̱ diwuse̱.”—Rebecca.
O be̱n je̱ne̱ la mambo le skwe̱
“Moto nu me̱ne̱ nde mambo bwam mo̱ na mo̱ a masukane̱ nde be̱ne̱ ndut’a mulema, nu pe̱ nu me̱ne̱ nde mambo bobe mo̱ na mo̱ a titi bonam buńa to̱ bō̱. Be̱ne̱ la je̱ne̱ la mambo le skwe̱ di mongwane̱ mba o je̱ne̱ mambo ka nje te̱ meno̱ na mbale̱.”—Anna.
Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e?
Bibe̱l e makwala ná “mulema ma muńe̱nge̱ mwe nde ka ndema su ye̱se̱.” (Minia 15:15) Mbale̱ ni, o jita la ngedi bato bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n ná ba s’e̱ne̱ mambo me̱se̱ bobe nde ba wasa nje o je̱ne̱ mambo o mbad’a bwam, be bonam. Yi ńai a bato i be̱n pe̱ mako̱m jita. O ka ye̱se̱, nja nu to̱ndi be̱ mundenge na moto ńena nu titi muńe̱nge̱ to̱ buńa e?
Nde, mambo mō̱ me o longe̱ mena to̱ bato bena ba me̱ne̱ nde mambo bwam mo̱ na mo̱ bangame̱nno̱ lembe̱. K’eyembilan:
O jita la ngedi mibia mi makwalea nde ońola mambo ma bobe ka bila, ebwan na njo.
Mitakisan me ná mi be̱ o mbia mo̱ngo̱.
We ná o po̱ngo̱ mawuse̱ to̱ be̱ne̱ bo̱bo̱ weno̱ janane̱.
Yen ebe diko̱m lo̱ngo̱ di bwese̱ wa ndutu.
O mulopo ma bola biana ma mambo ma titi, to̱ tombise̱ pond’ango̱ ńe̱se̱ o jo̱nge̱le̱ mo̱, po̱ngo̱ miwe̱n ná o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱. Be̱ la skwe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o s’e̱ne̱ mambo bobe mo̱ na mo̱, wemeye pe̱ longe̱ ka ne̱ni leno̱, esibe̱ ńo̱sea buka dime̱ne̱.
We ná o lembe̱ pond’a bobe ya longe̱, na mbaki ná wei i me̱nde̱ te̱ nde sukane̱ o busa
Nje weno̱ ná o bola
Be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea bo̱bo̱ na mawuse̱ mo̱ngo̱.
Bibe̱l e makwala ná: “Moto to̱ mō̱ a titi o wase ńena nu mabole̱ nde nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱ esibe̱ po̱ngo̱ diwuse̱ to̱ buńa.” (Mulangwedi 7:20, Good News Translation) Seto̱ ońolana o mapo̱ngo̱ mawuse̱ nde wangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ná o titi mweńa, mawuse̱ ma malee̱ nde ná we nde mot’a benama.
Ne̱ni be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱: Po̱ngo̱ miwe̱n ná o bole mambo bwam, nde o si wasa o be̱ ná ke̱nge̱nge̱. Eso̱mb’a moto ewo̱ e mabelabe̱ ná Caleb e kwali ná: “Na mapo̱ngo̱ miwe̱n ná na s’o̱nge̱le̱ mawuse̱ mam ná na ná. Nde na mawasa nde o busane̱ belēdi oten, ná na we̱le̱ bola mambo ńai a bwam.”
O si kobisane̱ wame̱ne̱ na bane̱.
Bibe̱l e makwala ná: “Di si pulise̱ edub’ewolo, o kumwane̱ na ko̱no̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (Galatia 5:26) O tombise̱ te̱ ponda o jombwa o milongwa ma bekwali maduta ma mandema me̱se̱ o si tano̱ o belabe̱, we ná o linga. We ná o botea jo̱nge̱le̱ ná mako̱m mo̱ngo̱ ma si to̱ndi wa na mbale̱.
Ne̱ni be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱: Emea ná o si me̱nde̱ belabe̱ o mandema me̱se̱. Ombusa nika pe̱, maduta ma mawe̱le̱be̱ o milongwa ma si malangwa mambo me̱se̱. Ngo̱ndedi po̱ ni mabelabe̱ ná Alexis e kwali ná: “O jita la ngedi nje bato ba malee̱no̱ o milongwa ma bekwali ye nde matongo ma bwam ma longe̱ labu. Nde ba si malee̱ ne̱ni longe̱ labu la buńa te̱ leno̱ na mbale̱.”
Wasa o be̱ musango na bane̱, sepo̱n o mbia mo̱ngo̱.
Bibe̱l e makwala ná: “E we̱li te̱ be̱, bola to̱ nje lo dongame̱nno̱ bola o mańu mudi ná lo be̱ musango na bato be̱se̱.” (Roma 12:18) O titi ná o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a nje ye̱se̱ bane̱ ba mabolano̱, nde we ná o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a nje wa o mabolano̱. We ná o po̱so̱ o be̱ musango na bane̱.
Ne̱ni be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱: Po̱ngo̱ miwe̱n ná o si bola ná mitakisan me o mbia mo̱ngo̱ mi bate jamba, nde wasa nde ná musango mu be̱, e be̱ o mbia mo̱ngo̱ to̱ o mulatako o be̱nno̱ na bato bape̱pe̱. Ngo̱ndedi po̱ ni mabelabe̱ ná Melinda e kwali ná: “To̱ moto a titi ná ke̱nge̱nge̱, e me̱nde̱ so̱ po̱ ná di buse bobe na bane̱ ponda iwo̱. Nde biso̱ nde di be̱n ná di po̱se o koma musango to̱ ke̱m.”
Bia o timbise̱le̱ masoma.
Bibe̱l e makwala ná: “Lo bole pe̱ masoma.” (Kolose 3:15) Bia la timbise̱le̱ masoma di me̱nde̱ jongwane̱ wa o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o mambo ma male̱ bwam o longe̱ lo̱ngo̱, seto̱ o ma mena ma si do̱lisan wa.
Ne̱ni be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱: O si kwese̱ miso̱ o mitakisan o be̱nno̱, nde bia pe̱ jemba mambo ma bwam ma mapo̱ye̱ wa o longe̱. Eso̱mb’a muto ewo̱ e mabelabe̱ ná Rebecca e kwali ná: “Buńa te̱, na matila lambo la bwam diwo̱ na kusino̱. Na si mapula dimbea ná to̱ na mitakisan mam, na be̱n te̱ nde jita la mambo ma bwam neno̱ ná no̱nge̱le̱.”
Ombwea pat’a mako̱m o be̱nno̱.
Bibe̱l e makwala ná: “Ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bobe di mańamse̱ bede̱mo ba bwam.” (1 Korinto 15:33) O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ o tombise̱ ponda na bato ba misan, ba make̱ko to̱ ba be̱n byala ba njongi, be bede̱mo babu ba bobe be ná be sukane̱ o tombea wa.
Ne̱ni be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱: Mako̱m mo̱ngo̱ me te̱ o tombise̱ pond’a bobe, ye ná e po̱ ná ma yo̱ko̱me̱ na ndutu. E te̱nge̱n pe̱ ná o sue̱le̱ babo̱, nde o si bambe̱ ndut’abu. Eso̱mb’a muto ewo̱ e mabelabe̱ ná Michelle e kwali ná: “O si tombise̱ pond’ango̱ ńe̱se̱ na bato bena ba me̱ne̱ nde longe̱ bobe mo̱ na mo̱.”
Langa mambo mape̱pe̱ ma me̱nde̱ jongwane̱ wa
Je nde o pambo a ponda Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “pond’a bobe.” (2 Timoteo 3:1) Mo̱ ye wa ndutu o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la bwam na man mambo ma bobe me̱se̱ me o wase e? Yete̱na e, langa ni tema “Nje ye njo̱m a nin take ńe̱se̱ e?”

