Skip to content

Skip to table of contents

„Sama de a Yehofa se?”

„Sama de a Yehofa se?”

„A Yehofa u Gadu u mu lesipeki. Neen u mu dini. Wi á mu gwe fika en.”​—DEITOLONOMI 10:20.

SINGI: 28, 32

1, 2. (a) Saide a wan koni sani fu de a Yehofa se? (b) San wi o luku aini a artikel ya?

A WAN koni sani fu tan a Yehofa se. Sama á de di taanga, di koni anga di lobi wi enke Yehofa. Neen meke noiti wi á wani gwe fika en (Psalm 96:4-6). Ma wantu sama di be e dini Yehofa, gwe fika en.

2 Aini a artikel ya wi o taki fu wantu sama di be taki den de a Yehofa se, ma den be e du sani di Yehofa e buuse. Wi o leli omen sani di o yeepi u fu wi á gwe fika Yehofa.

YEHOFA SABI SAN DE A WI ATI

3. Saide Yehofa be meke moiti fu yeepi Kain? San Yehofa taigi Kain?

3 Pakisei Kain. A á be e dini falisi gadu, ma toku Yehofa á be wani a ofaandi di Kain be tyai gi en. Saide? Yehofa be si taki a be e pakisei ogii aini en ati (1 Yohanisi 3:12). Yehofa wasikoi Kain taki: „Yu á si enke mi o piisii anga i baka, efi i tyai iseefi bun noh? Ma efu  yu á daai du bun, sondu de leti a yu doomofu e lulu i. Yu o meke a wini i?” (Genesesi 4:6, 7) Yehofa soi Kain kiin taki efu Kain be kengi a fasi fa a be e denki, neen a du san a taki, a á be o gwe fika en.

4. San Kain du di a fende a okasi fu soi efu a de a Yehofa se?

4 Efu Kain be kengi a fasi fa a be e denki, Yehofa be o lobi en baka. Ma Kain ná aliki Gadu. A meke a fasi fa a be e denki anga a fasi fa a be e fii tyai en go du ogii (Yakowbesi 1:14, 15). Kande di Kain be yonkuu noiti a be denki taki wan dei a be o taangayesi Yehofa. Ma toku a ná aliki di Gadu taki anga en. A kii en eigi baala!

5. San sa meke wi anga Yehofa poli?

5 Leti enke Kain, a so wan Kelesten sa taki anga mofu taki ai dini Yehofa, ma ai kibii du sani di Yehofa á lobi (Yudasi 11). Kande ala yuu a de a peleikiwooko anga komakandaa. Ma na aseefi yuu, ai pakisei sani di á fiti. Kande a fasi fa ai denki e soi taki a abi takuudu. Kande a ati e boon pasa peesi tu (1 Yohanisi 2:15-17; 3:15). Den manii ya sa meke a du sani di á fiti bakaten. Winsi taa sama nai si den sani di wi e du efuso a fasi fa wi e denki, tokuso Yehofa e si. A sabi efu wi e dini en anga u hii ati.​—Leisi Yelemiya 17:9, 10.

6. Fa Yehofa e yeepi u fu wini den swakifasi fu u?

6 Te u meke wan fowtu, Yehofa nai gwe fika u wantenwanten. Efu wi e pakisei fu du wan sani di á bun, Yehofa e taigi u taki: „U daai kon a mi baka, da miseefi o daai kon a u” (Maleyaki 3:7). Winsi fa wi abi swakifasi, Yehofa wani u tan neen se. A wani u feti anga den swakifasi fu u, da u buuse sani di á bun (Yesaya 55:7). Efu u du a sani ya, a paamisi taki a o yeepi u fu wini den swakifasi fu u.​—Genesesi 4:7.

NÁ MEKE SAMA KOLI I

7. Saide Salomo anga Yehofa a ná be mati moo?

7 Di Salomo be yonkuu, en anga Yehofa a be mati. Gadu be meke a koni moo den sama fu a ten fi en. A be gi en a wooko fu meke wan moin tempel a Yelusalem. Ma bakaten Yehofa anga Salomo a ná be mati moo (1 Kownu 3:12; 11:1, 2). A be sikiifi aini a Weiti fu Gadu taki wan „kownu á mu libi anga tyaipi uman, bika den uman fi en sa meke a gwe fika Gadu” (Deitolonomi 17:17). Salomo pasa a weiti ya. Te fu kaba, a be toow anga 700 uman, boiti dati a be e libi anga 300 taa uman (1 Kownu 11:3). Somen fu den uman ya, a be taa kondee uman di be e dini falisi gadu. A sani ya e soi tu taki Salomo á be du san a weiti fu Gadu taki, di e soi taki den Islayelisama á be mu toow anga taa kondee uman.​—Deitolonomi 7:3, 4.

8. San Salomo du di hati Yehofa?

8 Baka wan pisiten Salomo á be lobi den weiti fu Yehofa moo. Te fu kaba  a du moo gaan ogii. A meke altari gi falisi gadu enke Astoret anga Kamos, neen a dini den gadu ya makandaa anga den uman fi en. Salomo meke den altari ya a wan mongo, abaa se fu Yelusalem, a foto pe a be meke a tempel fu Yehofa (1 Kownu 11:5-8; 2 Kownu 23:13). Kande Salomo be e koli enseefi taki efu a be e boon ofaandi na a tempel, Yehofa á be o luku den ogii di a be e du.

9. San pasa di Salomo ná aliki Gadu?

9 Ma Yehofa nai tapu ain gi sondu. Beibel taki: „Yehofa ati boon a Salomo bika a á be e dini Yehofa, a Gadu fu Islayeli moo.” Yehofa meke moiti fu yeepi Salomo. Yehofa „taki anga en tu leisi. A bali en taki a á mu dini taa gadu. Ma a ná aliki Yehofa”. Neen meke Gadu á be lobi en moo. A á be e holibaka gi Salomo moo tu. A á be meke den bakapikin fi en tii hii Islayeli. A omen ondoo yali den bakapikin fi en be abi polobelema.​—1 Kownu 11:9-13.

10. San sa meke wi anga Yehofa poli?

10 Efu wi e paa anga sama di nai kaba fusutan den weiti fu Yehofa efuso sama di nai lesipeki den weiti ya, den sa meke wi anga Yehofa poli. Kande den sama ya a Kotoigi, ma den anga Yehofa a ná tuutuu mati.  Kande a u famii, sama di e tan na a biiti fu u, sama di wi anga den e wooko efuso sama a sikoo di nai dini Yehofa. Efu den mati fu u nai libi enke fa Yehofa wani, den sa meke u denki enke den. A sani ya sa meke wi anga Yehofa poli.

Den sama di yu anga den e paa e gi i taanga-sikin fu dini Yehofa? (Luku paragraaf 11)

11. San o yeepi i fu sabi efi i mu paa anga wan sama?

11 Leisi 1 Korentesama 15:33. Gaanse sama abi wantu bun manii. A ná ala sama di nai dini Yehofa e du sani di á fiti. Kande i sabi wantu fu den sama ya. A sani ya wani taki u sa paa anga den? Pakisei a sani ya: Den e gi i taanga-sikin fu libi enke fa Yehofa wani? Anga san den e moo booko den ede? Sowtu toli den lobi gi? Na ala yuu den e taki fu moni, modo, telefon anga fesa? Den lobi kuutu sama? Den lobi gi tyobo lafu toli? Yesesi taki: „A san de a wan sama ati, a dati ai taki” (Mateyesi 12:34). Efi i si taki den sama di yu anga den e paa sa meke yu anga Yehofa poli, yu á mu daaidaai fu du sani taa fasi. Kande yu á mu e paa anga den ala yuu. Kande a de fanowdu seefi fu yu á paa anga den moo.​—Odo 13:20.

YEHOFA Á WANI U GWE FIKA EN

12. (a) San Yehofa be taigi den Islayelisama di a puu den a Egepte? (b) San den Islayelisama taki di Yehofa taigi den taki den á mu gwe fika en?

12 U sa leli wan sani tu fu a sani di pasa baka di Yehofa puu den Islayelisama a Egepte. Di den be de na a Sinai Mongo, Yehofa taki anga den a wan foondoo fasi. Den be e si dunguu woluku, tapu be e koti faya, a be e puu somoko, dondoo be e bali. Boiti dati den be e yee tutu e boo (Ekisodesi 19:16-19). Neen den yee Yehofa taigi den taki en a wan Gadu di wani sama „dini en wawan”. A taigi den taki a nai gwe fika den sama di lobi en anga den sama di e holi den weiti fi en. (Leisi Ekisodesi 20:1-6.) Yehofa be wani soi den Islayelisama taki efu den á gwe fika en, enseefi á be o gwe fika den. Efi i be de ape, fa i be o fii di i be o yee san Yehofa taki? Kande i be o piki enke den Islayelisama di be taki: „Wi o du ala san Yehofa taki” (Ekisodesi 24:3). Ma a á teke langa, neen wan sani pasa di be o soi efu den be o du san den be paamisi Yehofa. San be pasa?

13. Sowtu okasi den Islayelisama be abi fu soi taki den á be o gwe fika Yehofa?

13 Den Islayelisama feele di den si den sani di pasa di Gadu be e taki anga den na a mongo. Neen meke Mosesi subi a Sinai Mongo, neen a taki anga Yehofa gi den Islayelisama (Ekisodesi 20:18-21). Ma Mosesi tan langa na a mongo. A be gei enke den Islayelisama de sondee fesiman aini a sabana. San den o du? Winsi fa Mosesi a be wan libisama tokuso, a gei enke neen den Islayelisama be e moo fitoow. Den buuya te neen den taigi Aron taki: „Meke wan gadu  gi u, di o soi u san u mu du. Bika wi á sabi san pasa anga a Mosesi ya di tyai u puu a Egepte.”​—Ekisodesi 32:1, 2.

14. San na a don sani di den Islayelisama be du? Fa Yehofa fii di den du a sani ya?

14 Den Islayelisama be sabi taki a fowtu fu dini pobiki (Ekisodesi 20:3-5). Ma á teke langa seefi, neen den bigin dini wan gowtu pikin kaw. Winsi fa den á holi a weiti fu Yehofa, tokuso den be e si enke a Yehofa se den be de. Aron taki a wan ’fesa den be e holi gi Yehofa’ anga a gowtu pikin kaw ya. San Yehofa du? A taigi Mosesi taki a foluku ’tyobo denseefi’. A taki den „bigin taangayesi den weiti fu mi”. Yehofa ati boon te neen a be pakisei fu kii a hii foluku.​—Ekisodesi 32:5-10.

Yehofa gi den Islayelisama a okasi fu soi efu den wani teke a se fi en

15, 16. Fa Mosesi anga Aron soi taki a Yehofa se den be de? (Luku a fowtow na a bigin.)

15 Ma Yehofa a wan gadu di abi tyali-ati. A á kii a foluku wantenwanten. A gi den a okasi fu soi efu den wani teke a se fi en (Ekisodesi 32:14). Di Mosesi si fa a foluku e bali, e singi anga fa den e dansi gi a gowtu piki kaw, a teke a gowtu piki kaw neen a masi en toon puili. Neen a bali taki: „Sama de a Yehofa se? U kon dise!” Neen ala „den Leifisama” go na a se fu Mosesi.​—Ekisodesi 32:17-20, 26.

16 Winsi fa a Aron be meke a gowtu pikin kaw, toku a soi taki a be hati en taki a du a sani de. En anga den taa Leifisama teke a se fu Yehofa. Den sama ya soi kiin taki den á be e holibaka gi den sama di be sondu. A wan koni sani den du, bika a dunsudunsu sama di be dini a gowtu pikin kaw dede a dei de. Den sama di be go a Yehofa se, be tan a libi. Gadu be paamisi taki a o belesi den tu.​—Ekisodesi 32:27-29.

17. San apostel Pawlesi taki fu a dini di den Islayelisama be dini a gowtu pikin kaw?

17 San Apostel Pawlesi taki fu a dini di den Islayelisama be dini a gowtu pikin kaw? A be taki „den sani ya sikiifi fu leli u wan sani”, fu wi á „dini falisi gadu”. A taki den toli ya „sikiifi enke wan wasikoi gi wi di e libi na a kaba pisi fu a ten ya. A sama di denki a taampu, mu luku bun a á kai” (1 Korentesama 10:6, 7, 11, 12). Enke fa Pawlesi taki da sama di e dini Yehofa seefi sa du sani di Yehofa á lobi. Kande den e si enke Yehofa lobi den ete winsi den du den sani ya. Ma a ná te wan sama e taki anga mofu taki en anga Yehofa a mati, da Yehofa e si en fu mati.​—1 Korentesama 10:1-5.

18. San sa meke wi á poti pakisei a Yehofa moo? San o de a bakapisi efu u du a sani de?

 18 Di Mosesi á komoto na a Sinai Mongo na a yuu di den Islayelisama be denki, neen den bigin buuya. Efu a kaba fu a goontapu ya á doo na a yuu di wi e denki, kande useefi o buuya. Kande wi o bigin denki taki Yehofa e daaidaai fu du den sani di a paamisi. Kande u bigin denki tu taki den sani ya ná o pasa seefiseefi. A sani ya sa meke u bigin poti pakisei a taa sani, a peesi fu poti pakisei a san Yehofa wani. Efu wi á luku bun, u sa gwe fika Yehofa, da u go du sani di noiti u be denki u be o du.

19. San wi á mu feegete noiti? Saide wi á mu feegete a sani ya?

19 Yehofa wani wi aliki en ala yuu. A á wani u dini taa gadu (Ekisodesi 20:5). A di a lobi u meke a wani u du den sani ya. Efu u nai du san Yehofa wani, a san Saatan wani wi o du. A sani ya sa tyai ogii gi u. Pawlesi taki: „Wi á poi diingi na a kan fu Yehofa anga du fu den ogii yeye na aseefi yuu. Wi á poi nyan na ’a tafaa fu Yehofa’ da wi e nyan na a tafaa fu den ogii yeye tu.”​—1 Korentesama 10:21.

NÁ GWE FIKA YEHOFA!

20. Fa Yehofa e yeepi u winsi u meke wan fowtu?

20 Kain, Salomo anga den Islayelisama be fende a okasi fu soi taki a sani di den be du be hati den. Den be fende a okasi tu fu kengi (Toli 3:19). A ná te wan sama meke wan fowtu da Yehofa e gwe fika en wantenwanten. Pakisei fa a gi Aron paadon. Aini a ten ya, Yehofa e yeepi u fu wi á du sani di á bun. Ai leli wi anga a Beibel anga den buku fu a olikanisâsi. Ai meke taa Kelesten poti wi a pasi tu. Efu wi aliki te Yehofa e yeepi u, u sa biibi taki a o gi u paadon te u meke wan fowtu.

21. San u mu du te tesi e miti u?

21 A ná fu soso Yehofa e soi bun-ati gi u (2 Korentesama 6:1). A okasi ai gi u fu „koti pasi gi ogii anga den takuu fii di den sama fu a goontapu abi” (Leisi Titesi 2:11-14.) Aini a ten ya, ala yuu sani o go e pasa pe u mu soi taki u de a Yehofa se tuutuu. Meke moiti fu dini en anga i hii ati. Holi a pakisei taki a Yehofa ’u mu lesipeki. Neen u mu dini. Wi á mu gwe fika en’.​—Deitolonomi 10:20.