Skip to content

Skip to secondary menu

Skip to table of contents

Yehofa Kotoigi

Okanisitongo

A Wakititolen (anga sutudi-artikel)  |  yuli 2017

Ná meke Saatan koli i

Ná meke Saatan koli i

Wan feyanti e feti anga i. A feyanti ya a Saatan. A abi wan kofaliki fetisani. A fetisani ya e poli a fasi fa sama e denki. San na a fetisani ya? Popokandaa.

Apostel Pawlesi be sabi taki Saatan e koli sama anga den popokandaa fi en, ma a ná ala Kelesten be e fusutan a sani ya. Son Kelesten be e si enke Saatan ná o poi kisi den anga den popokandaa fi en, bika den be e si enke den biibi taanga (1 Korentesama 10:12). Neen meke Pawlesi be taigi den taki: „Mi e feele taki sama o poli u fusutan, enke fa a sineki koli Efa a wan koni fasi. Da u ná o de leti-ati sama moo, u ná o de kiinkiin gi Kelestesi enke fa a fiti moo.”​—2 Korentesama 11:3.

Den sani di Pawlesi taki e soi san sa pasa te wi e si enke Saatan ná o poi koli u. Efu wi á wani Saatan koli u anga den popokandaa fi en, da u mu sabi saide u mu luku bun anga den. U mu sabi san u mu du fu a á kisi u tu.

SAIDE U MU LUKU BUN ANGA POPOKANDAA?

A popokandaa di wi o taki fi en aini a artikel ya, a den sani di sama e taki efuso du fu koli taawan fu den denki efuso libi a wan fasi di á fiti. Wan buku den e kai Propaganda and Persuasion e soi taki ’popokandaa a ná bun sani, a sa du ogii anga taawan. A bidiigi den e bidiigi taawan anga popokandaa’. Son sama taki popokandaa ’a lei, koli taawan efuso buuya taawan fusutan’.

Popokandaa a ná wan bun sani, bika a sa poli i denki pikinpikin, sondee fi i sabi. U sa si a sani ya enke wan gasi di wi á poi si efuso sumee. Ma te i hali a gasi ya go aini i sikin a sa kii yu. Wan koniman den kai Vance Packard di ondoosuku a fasi fa libisama e  tyai denseefi be taki popokandaa abi kaakiti na a fasi fa wi e tyai useefi „moo enke fa u denki”. Wan taa koniman be taki popokandaa meke sama du omen ogii. A meke wan hii nasi sama dede, a tyai feti, a meke sama pina taawan fu wan taa nasi efuso keliki.​—Easily Led​—A History of Propaganda.

Efu libisama sa koli u anga den popokandaa di den e meke da yu á si enke Saatan moo kofaliki noh? A sabi libisama senten di den meke. Boiti dati nownow neen e tii a „goontapu”, neen meke na a hii goontapu a sa paati den lei fi en (1 Yohanisi 5:19; Yohanisi 8:44). Saatan „beendi” omen sama „fusutan” fu di „ai koli sama a hii goontapu” anga den popokandaa fi en (2 Korentesama 4:4; Openbaring 12:9). San u mu du fu a á koli wi anga den popokandaa fi en?

TAANGA I BIIBI

Yesesi leli u taki wan makiliki fasi de di sa yeepi u fu sama á koli u anga den popokandaa fu den. A taki: „Wi o sabi a tuu, da a tuu o meke u fii” (Yohanisi 8:31, 32). Te den feyanti e paati lei, wan suudati mu sabi pe a mu go fu sabi fa sani de tuutuu. Da pe u sa go fu sabi fa sani de tuutuu? Yehofa soi wi a tuu aini en Wowtu. Aini a Beibel wi e fende ala den sani di o yeepi u fu Saatan á fende u koli anga den lei di ai paati.​—2 Timotiyesi 3:16, 17.

Saatan sabi a sani ya. Neen meke ai meke a goontapu fi en di ai tii, puu u pakisei na a leisi anga a sutudeli di u mu sutudeli Beibel. Ná meke Saatan koli i anga den lei fi en (Efeisesama 6:11). A á sai fu sabi den moo pelensipali leli fu Beibel. U mu meke moiti fu sabi den leli fu Beibel finifini (Efeisesama 3:18). Noam Chomsky, wan man di e sikiifi buku taki: „Nawan sama o poti a tuu aini yu ede gi i. A iseefi mu meke moiti fu sabi a tuu.” Neen meke efi i wani „sabi a tuu” i mu e „ondoosuku Gadu buku finifini ala dei”.​—Toli 17:11.

Efu wi á wani Saatan koli u anga den popokandaa fi en, da u mu sabi saide u mu luku bun anga den. U mu sabi san u mu du fu a á kisi u tu

Saatan á wani i teke i ten pakisei efu wan sani di i yee a tuu. Saide? We ’te wan sama yee wan sani neen ai teke ten pakisei efu a sani di a yee tuu, sama di e meke popokandaa nai poi koli en’ (Media and Society in the Twentieth Century). A ná ala san i yee i mu biibi. I mu wegi en luku fosi efu a tuu (Odo 14:15). Gadu gi u „fusutan” di e yeepi u fu denki, neen meke u mu koboloiki en fu  taanga u biibi.​—Odo 2:10-15; Romesama 12:1, 2.

NÁ GWE FIKA DEN BAALA ANGA SISA

Te wan suudati poti pakisei a den sani di den feyanti fi en e taki, ai feele. A nai wani feti moo. Den sani di den feyanti e taki sa meke den suudati di de na a wan se feti anga denseefi. A sa meke den naki paati tu. Wan bigiman fu suudati fu Doisilikondee taki, wan fu den sani di meke Doisilikondee lasi a Fosi Goontapu Feti, a popokandaa. A taki den popokandaa fu den feyanti be meke sama feele te neen den buuya. Saatan e koboloiki a sani ya tu fu meke Kelesten á libi na a wan moo. Ai du ala san a man fu meke u gwe fika a olikanisâsi fu Yehofa. A wani u biibi taki a olikanisâsi fu Yehofa nai du sani a wan leti fasi.

Ná meke sama koli i. Aliki san Gadu taigi u aini en Wowtu. Meke moiti fu libi na a wan anga i baala anga sisa. Beibel e gi u taanga-sikin fu „gi taawan paadon anga u hii ati”. A taki wi á mu daaidaai fu meke en bun anga taawan (Kolosesama 3:13, 14; Mateyesi 5:23, 24). Ai gi u taanga-sikin tu taki wi á mu tan da u nai paa anga u baala anga sisa (Odo 18:1). Meke moiti fu de seekaseeka te Saatan wani koli i anga den popokandaa fi en. Akisi iseefi taki: ’San mi be du a lasiti leisi di wan baala be du wan hati sani anga mi? Mi du wan sani di meke Gadu piisii efuso wan sani di meke Saatan piisii?’​—Galasiyasama 5:16-26; Efeisesama 2:2, 3.

FITOOW A OLIKANISÂSI FU YEHOFA

Wan suudati di nai holibaka gi en fesiman, ná o feti anga en hii ati. Neen meke feyanti e paati lei fu meke den suudati á fitoow den fesiman moo. Te a fesiman meke wan fowtu, den feyanti e fende wan olo fu kuutu en. Den e taki: „Wi á mu fitoow en. Wi á mu meke a tyai u go kii.” Na aseefi sani Saatan e du. Ai puubei fu meke yu á fitoow den sama di Yehofa poti fu tii en foluku.

San i mu du fu a sani ya á miti i? Yu á mu fika a olikanisâsi fu Yehofa. Holibaka gi den man di e tii a foluku fu Gadu, winsi den na sondu sama (1 Tesalonikasama 5:12, 13). Son leisi son sama di gwe fika Yehofa anga taa sama di wani koli a foluku fu Yehofa, e paati lei fu a olikanisâsi (Titesi 1:10). Winsi  a gei den sani di den e taki tuu, tokuso „wi á mu meke sama koli wi” (2 Tesalonikasama 2:2). Du san Pawlesi be taigi Timotiyesi: „I mu tan du den sani di i leli”. Ná feegete „sama leli i den sani ya” (2 Timotiyesi 3:14, 15). Pakisei ala den sani di e soi taki i sa biibi a koni saafu di Yehofa poti pikinmoo wan ondoo yali kaba fu leli wi a tuu.​—Mateyesi 24:45-47; Hebrewsama 13:7, 17.

NÁ FEELE

Saatan e du sani anga u fu meke u gwe fika Yehofa tu. Son leisi ai du sani fu meke u feele. Fosi „sama be e meke popokandaa fu meke taawan feele” (Easily Led​—A History of Propaganda). Philip M. Taylor a wan koniman fu Ingiisikondee. A man ya taki den Asiriyasama be e du ogii anga den feyanti fu den. Den be e taigi den omen sani fu meke den feele tu. Saatan e du aseefi sani. Ai koboloiki a feele di sama e feele taawan, tesi anga a feele di sama e feele fu dede, fu tapu sama fu dini Yehofa.​—Yesaya 8:12; Yelemiya 42:11; Hebrewsama 2:15.

Yu á mu meke Saatan kisi yu anga a sani ya. Yesesi taki: „Wi á mu feele den sama di poi kii wi, da baka dati den á poi du nawan sani anga u moo” (Lukasi 12:4). Biibi anga i hii ati taki Yehofa o du san a paamisi. A paamisi taki a o gi u „a kaakiti di bigi pasa maiki” fu pasa den tesi fu Saatan.​—2 Korentesama 4:7-9; 1 Peitilisi 3:14.

Son leisi wi o fii enke u swaki. Kande wi e feele tu. Ma yu á mu feegete san Yehofa be taigi Yowsuwa: „Yu á mu feele te da i sikin e dansi, bika winsi pe yu e go, i Gadu Yehofa de anga i” (Yowsuwa 1:9). Te yu e feele, begi Yehofa wantenwanten, da i taigi en san e gi i booko-ede. I sa biibi taki „a freide fu Gadu di libisama á poi fusutan o kibii wi ati anga u fusutan”. A sani ya o yeepi i fu yu á gi abaa winsi san Saatan e du fu koli i.​—Filipisama 4:6, 7, 13.

Yu e membee ete san Rabsakei, a bosikopuman fu den Asiriyasama be du fu meke a foluku fu Gadu feele? A be taigi den taki nawan sama o poi yeepi den te Asiriya o kon feti anga den. A be wani den biibi taki Yehofa seefi á be o poi yeepi den. A taki a Yehofa be sende den Asiriyasama fu go feti anga Yelusalem. Ma san Yehofa taigi en foluku? A taki: „Yu á mu feele den sani di i yee. Yu á mu feele den sani di den bosikopuman fu Asiriya taki fu wisiwasi mi” (2 Kownu 18:22-25; 19:6). Neen a sende wan engel fu kii 185.000 Asiriya suudati aini wan neti.​—2 Kownu 19:35.

SOI TAKI I KONI, ALIKI YEHOFA ALA YUU

I luku wan felon kaba di e soi fa sama e koli wan taawan sondee fu á sabi? Kande i wani bali taigi en taki: ’Ná biibi en! A lei ai lei!’ Ná so noh? Na aseefi sani den engel e du te Saatan e koli i. I mu si enke den e taigi i taki: „Ná biibi den lei fu Saatan!”

Yu á mu biibi den popokandaa fu Saatan (Odo 26:24, 25). Aliki Yehofa, fitoow en ala yuu (Odo 3:5-7). A lobi i, neen meke ai taigi i taki: „Mi manpikin, soi taki i koni. Meke mi piisii, da mi o poi piki a sama di e soso mi” (Odo 27:11). Efi i du a sani ya, Saatan ná o poi koli i anga den lei fi en.