Skip to content

Skip to table of contents

Sowtu lobi e meke sama de koloku tuutuu?

Sowtu lobi e meke sama de koloku tuutuu?

„A foluku di abi Yehofa enke en Gadu o de koloku!”​—PSALM 144:15.

SINGI: 111, 109

1. Saide a ten di wi e libi nownow anga fosi a ná aseefi?

A TEN di wi e libi nownow anga fosi, a ná aseefi. Nownow Yehofa e tyai wan gaan kulu sama fu „ala sowtu nasi, lo, foluku anga tongo” kon a wan, enke fa Beibel be taki a fesi. A moo enke aitin miliyun sama de aini a ’gaan kulu’ ya. Den e du „santa wooko gi [Gadu] dei anga neti” (Openbaring 7:9, 15; Yesaya 60:22). Noiti ete sama di lobi Gadu anga sama di lobi taawan be ipi so.

2. San apostel Pawlesi taki fu den sama di nai dini Gadu? (Luku a fowtow na a bigin.)

2 Beibel be taki a fesi taki aini a ten ya, sama di nai dini Gadu be o lobi denseefi. Apostel Pawlesi sikiifi taki sama be o „lobi denseefi pasa peesi, den o lobi moni”. Boiti dati „pe fu den lobi Gadu den o lobi piisii” (2 Timotiyesi 3:1-4). Den sama di lobi denseefi pasa peesi á lobi Gadu. Den á de koloku, winsi den e si  enke den de koloku. Te sama lobi denseefi pasa peesi a libi e taanga gi ala sama.

3. San wi o luku aini a artikel ya? Saide wi o luku a sani ya?

3 Apostel Pawlesi be sabi taki moo anga moo sama be o lobi denseefi pasa peesi. A be sabi taki a sani ya be o de wan tesi gi Kelesten. Neen meke a taigi den taki, den „á mu paa” anga den sowtu sama ya (2 Timotiyesi 3:5). Dati á wani taki wi á mu taki anga den sama ya seefiseefi. Ma san u mu du fu wi á teke den manii fu den? San u mu du fu meke Yehofa, a Gadu fu lobi piisii? Aini a artikel ya, wi o si sama abi a lobi di Gadu wani wi abi anga sama abi a lobi di sikiifi a 2 Timotiyesi 3:2-4. Baka dati ondoosuku iseefi fu si san i mu du fu abi a lobi di o yeepi i fu de koloku tuutuu.

I LOBI GADU EFUSO ISEEFI?

4. Saide a á fowtu te wan sama lobi enseefi?

4 Pawlesi sikiifi taki: „Sama o lobi denseefi pasa peesi.” A sani ya wani taki a fowtu fu lobi iseefi? Nono. A de fanowdu fu lobi iseefi. A Yehofa meke u so. Yesesi taki: „I mu lobi taa sama enke fa i lobi iseefi” (Malikisi 12:31). Wan sama á poi lobi taawan efu a á lobi enseefi. Beibel taki: „Wan man mu lobi en uman enke fa a lobi enseefi. Wan man di lobi en uman lobi enseefi, bika nawan man e buuse en sikin. Ma, ai solugu en, a lobi en” (Efeisesama 5:28, 29). Den sani ya e soi taki a á fowtu te wan sama lobi enseefi.

5. On ten u sa taki wan sama lobi enseefi pasa peesi?

5 A ná wan bun sani fu lobi useefi pasa peesi enke fa 2 Timotiyesi 3:2 e soi. Wan sama di lobi enseefi pasa peesi nai booko en ede anga taawan. Ai si enke a bun moo taawan. (Leisi Romesama 12:3.) Ai booko en ede anga enseefi moo taa sama. Te sani nai go bun, a taawan ai gi a fowtu. A nai luku sowtu fowtu enseefi meke. Wan man di e ondoosuku Beibel taki, den sowtu sama ya de enke wan sowtu pikin dyindyamaka. A meti ya e lolo kuduu enke wan bal, fu koo á kii en. Te a lolo so, a den saapu maka fi en namo yu e si. Sama di nai booko den ede anga taawan á de koloku tuutuu.

A lobi di Gadu wani wi abi, e meke sama abi bun manii

6. Fa sama di lobi Gadu e tyai denseefi?

6 Di Pawlesi kai den takuu manii di sama be o abi aini den lasiti dei, na a lobi di sama be o lobi denseefi pasa peesi fosi a kai. Son sama di e ondoosuku Beibel, e si enke a di a manii ya e meke sama kon abi den taa takuu manii di kai aini a tekisi, meke neen fosi Pawlesi kai. Ma a lobi di Gadu wani wi abi, e meke sama abi bun  manii. Ai meke sama piisii, ai meke den libi na a wan. Ai yeepi sama fu abi pasensi, fu lobi gi taawan sani anga fu abi bunfasi. Ai yeepi den fu abi biibi anga safu-ati. Ai yeepi sama fu dwengi denseefi tu (Galasiyasama 5:22, 23). A psalm sikiifiman taki: „A foluku di abi Yehofa enke en Gadu o de koloku!” (Psalm 144:15) Yehofa a wan Gadu di e piisii. Den sama di e dini en e piisii tu. Sama di lobi denseefi pasa peesi giili. Ma a foluku fu Yehofa e piisii fu di den lobi gi taawan sani.​—Toli 20:35.

San o yeepi u fu wi á lobi useefi tumisi? (Luku paragraaf 7)

7. Sowtu akisi o yeepi u fu sabi efu u lobi Gadu tuutuu?

7 Fa wi o du sabi efu u lobi useefi moo Gadu? Pakisei san Beibel taki. A taki: „Wi á mu e sitee anga useefi. Wi á mu e fii useefi, ma u mu abi sakafasi. U mu e si enke taawan pelensipali moo wi. Yu á mu e suku wini fi i wawan, ma i mu e booko yu ede anga taawan tu” (Filipisama 2:3, 4). U sa akisi useefi taki: ’Mi e du san a tekisi ya taki? Mi e meke moiti fu du san Gadu wani? Mi e meke moiti fu yeepi taawan aini a kemeente anga a peleikiwooko?’ A ná wan makiliki sani fu koboloiki i ten anga i kaakiti fu yeepi taawan. Wi abi fu meke moiti fu du a sani ya. Kande wi o abi fu fika son sani di u lobi. Ma toku sani á de di e meke wan sama piisii enke te a sabi taki a Gadu di meke hemel anga goontapu e piisii anga en!

8. San son Kelesten du fu di den lobi Yehofa?

 8 Fu di son Kelesten lobi Gadu meke den á wani sani tapu den fu dini Gadu enke fa den poi. Neen meke son wan fu den fika wooko di be sa meke den kon gudu. Ericka a wan dataa, ma ai koboloiki gaanse fi en ten fu du a pioniliwooko. En anga en man go yeepi a wantu kondee. A taki: „A omen sani u ondoofeni di u go peleiki a pe sama e taki taa tongo. U meke omen mati tu. A sani ya e meke u piisii.” Ericka e du a dataa wooko ete, ma ai koboloiki gaanse fi en ten anga en kaakiti fu leli taawan fu Yehofa anga fu yeepi en baala anga sisa. A taki a sani ya e meke a „piisii tuutuu”. Ai fii „bun”.

I WANI GUDU A HEMEL EFUSO GOONTAPU?

9. Saide wan sama di lobi moni ná o de koloku?

9 Pawlesi taki, sama be o „lobi moni”. Wantu yali pasa, wan pionili peleiki gi wan man a Ierland. Di a soi a man sama a Gadu, a man opo en powtumoni, a puu wantu pampila moni holi neen ana, neen a taki: „A disi a mi gadu!” Winsi son sama nai taki en, ma a so den e si moni. Den lobi moni anga den sani di den sa bai anga moni. Ma Beibel taki: „Solufu nai sai den sama di lobi solufu. Te wan sama lobi moni, a moni di ai wooko nai sai en” (Peleikiman 5:10). Noiti moni e sai wan sama di lobi moni. Ala yuu ai wani moo. Ai meke moiti fu fende moni en hii libi. A sani ya e meke omen „tesi” miti en.​—1 Timotiyesi 6:9, 10.

10. San Beibel e taki fu pina anga gudu?

10 Winsi fa, ala wi abi moni fanowdu. Moni abi yeepi (Peleikiman 7:12). Ma wi o de koloku efu u ná abi tyaipi moni? Eeye! (Leisi Peleikiman 5:12.) Agur, a manpikin fu Yakei sikiifi taki: „Ná meke mi pina, ma yu á mu meke mi gudu tu. Meke mi nyan san mi abi fanowdu.” Wi e fusutan saide a man ya á be wani pooti tumisi. A taki a á be wani fufuu, bika Gadu á lobi fufuuman. Ma saide a á be wani kon gudu? A sikiifi taki: „Da mi ná o nyan te mi bee fuu da mi daai baka gi i, da mi taki: ’Sama a Yehofa?’” (Odo 30:8, 9) Kande i sabi sama di e fitoow den gudu fu den moo Gadu.

11. San Yesesi taki fu moni?

11 Wan sama di lobi moni á poi meke Gadu piisii. Yesesi taki: „Nawan sama poi dini tu masaa. Bika a o buuse wan fu den, da a lobi a taawan, efuso a o holibaka gi wan fu den, da a wisiwasi a taawan. Yu á poi dini Gadu anga Gudu na aseefi yuu.” A taki tu: „Ná feti e suku gudu a goontapu ya moo, bika woon anga fuusu sa poli en. Fufuuman sa fufuu en tu. Ma i mu kibii den gudu fi i aini hemel, bika woon anga fuusu á poi poli den anda. Fufuuman seefi ná o poi fufuu den anda.”​—Mateyesi 6:19, 20, 24.

12. Gi wan ondoofenitoli di e soi sowtu wini wi e fende te u nai libi bigi?

12 A omen sama di e dini Yehofa e meke moiti fu den á libi bigi. Den taki a sani ya e yeepi den fu du moo gi  Yehofa. Ai meke den moo piisii tu. Jack a wan baala di e tan na Ameekankondee. Jack anga en uman seli a gaan osu anga a wookope fu den, fu di a be wani du a pioniliwooko enke en uman. Jack taki: „A á be makiliki fu seli a moin osu anga a dyali fu u.” Ma a omen yali a be e kon a osu anga booko-ede fu di a be abi polobelema a wooko. A taki: „Mi uman a wan kowownu pionili. Ala yuu a be e piisii. A be lobi taki: ’Mi e wooko gi a moo bun basi!’ Nownow miseefi e pionili. U tu man e wooko gi aseefi basi, Yehofa.”

’Mi libi e soi taki mi e biibi san Gadu taki fu moni?’

San o yeepi u fu wi á lobi moni tumisi? (Luku paragraaf 13)

13. San o yeepi u fu sabi fa wi e si moni?

13 Te wi e pakisei a fasi fa wi e si moni, wi á mu koli useefi. U mu akisi useefi taki: ’Mi libi e soi taki mi e biibi san Gadu taki fu moni? Mi e si moni enke a moo pelensipali sani? Mi e booko mi ede anga goontapu gudu moo a toon di mi mu toon Yehofa mati? Mi e booko mi ede anga den sani ya moo a meke di mi mu meke moiti fu libi bun anga taawan? Mi e biibi tuutuu taki Yehofa o yeepi mi fu fende san mi abi fanowdu?’ U sa biibi taki Yehofa o yeepi den sama di e biibi en.​—Mateyesi 6:33.

U LOBI YEHOFA EFUSO PIISII?

14. Fa u sa piisii a wan fasi di fiti?

14 Beibel taki aini den lasiti dei, sama be o „lobi piisii”. Enke fa u sabi, a á fowtu fu lobi useefi. A á fowtu fu abi moni tu. Leti enke fa den sani ya á fowtu, a so a á fowtu fu piisii a wan fasi di fiti. Son sama e si enke a fowtu fu piisii. Ma Yehofa wani u piisii. Beibel e gi sama di e dini Gadu taanga-sikin fu piisii. A taki: „Go, i mu e piisii te yu e nyan. I mu e piisii te yu e diingi win.”​—Peleikiman 9:7.

15. San a wani taki fu „lobi piisii”?

15 Tu Timotiyesi 3:4 e taki fu sama di lobi piisii a peesi fu lobi Gadu. A tekisi á taki den sama ya lobi piisii moo Gadu. Efu a dati a be taki, da dati wani taki den be o lobi Gadu pikinso. Ma a tekisi taki „den o lobi piisii pe fu den lobi Gadu”. Wan ondoosukuman taki: „A tekisi ya á wani taki den sama ya be o lobi Gadu pikinso. A wani taki den á lobi Gadu seefiseefi.” A sani ya e soi taki sama di lobi piisii mu luku bun. Beibel taki den sama di lobi piisii pasa peesi e ’komoto na a pasi’.​—Lukasi 8:14.

16, 17. Fa Yesesi be e si piisii?

16 Yesesi soi u fa u sa piisii a wan fasi di fiti. A be go a wan toow anga wan „gaan fesa” (Yohanisi 2:1-10; Lukasi 5:29). Di win á be sai na a toow fesa, neen Yesesi du wan wonduu. A meke wataa toon win. Wan taa leisi neen sama be e kuutu Yesesi fu di a be e nyan anga taawan. Yesesi soi kiin taki den sama ya á be e denki bun.​—Lukasi 7:33-36.

 17 Ma toku Yesesi á be e si piisii enke a moo pelensipali sani. A Yehofa a poti a fesi aini en libi. A du san a man fu yeepi taawan tu. A be de kabakaba fu dede a wan ponsu gi libisama. Yesesi taigi den sama di wani toon en bakaman taki: „Wi o de koloku te sama e gi u polinen, te den e du ogii anga u, anga te den e lei gi u fu mi ede. U mu poolo, u mu piisii, bika wi o fende wan gaan paiman a hemel. Bika a so sama be e du ogii anga den polofeiti di waka a u fesi.”​—Mateyesi 5:11, 12.

San o yeepi u fu wi á lobi piisii tumisi? (Luku paragraaf 18)

18. Sowtu akisi sa yeepi u fu sabi efu u lobi piisii pasa peesi?

18 San o yeepi u fu sabi efu u lobi piisii pasa peesi? U sa akisi useefi taki: ’Piisii pelensipali gi mi moo komakandaa anga a peleikiwooko? Mi de kabakaba fu fika son sani di mi lobi, fu di mi wani dini Gadu? Mi e pakisei fa Yehofa e si den sani di mi wani du fu piisii?’ U lobi Gadu, neen meke u wani a piisii. Wi e meke moiti fu wi á du sani di u sabi taki á bun. Boiti dati, te u si enke Yehofa á lobi wan sani, u nai du en.​—Leisi Mateyesi 22:37, 38.

SAN O YEEPI U FU DE KOLOKU?

19. Sama á poi de koloku tuutuu?

19 A 6000 yali kaba a goontapu fu Saatan e tyotyo sama. Sama di lobi denseefi, sama di lobi moni anga piisii pasa peesi lai aini a goontapu ya. Den nai booko den ede anga taawan. Ma den sama ya, á poi piisii tuutuu. Beibel taki: ’Na a sama di a Gadu fu Yakopu e yeepi, o de koloku. Na a sama di e biibi Yehofa, o de koloku.’​—Psalm 146:5.

20. Fa a lobi di i lobi Gadu e meke yu e fii?

20 A foluku fu Yehofa lobi en. Ala yali a omen sama e kon sabi Yehofa, da denseefi e kon lobi en. A sani ya e soi taki a Kownukondee fu Gadu e tii kaba. Ai soi tu taki dyonson a Kownukondee ya o meke u libi waka bun. Te wi e du san Yehofa wani, ai piisii. A sani ya e meke u piisii tu. Den sama di lobi Yehofa o piisii fu teego. Aini a taa artikel, wi o luku wantu takuu manii di sama abi fu di den lobi denseefi tumisi. Wi o si taki den sama ya á de enke a foluku fu Yehofa. Bika a foluku fu Yehofa abi bun manii.