«Walkʼwal, [...] tikʼaxaj ri pixaʼ nyaʼöx chiwä rchë yixok ajnaʼoj taq winäq» (PROVERBIOS 8:32, 33).

BʼIX: 56, 89

1. ¿Achkë yojtoʼo rchë yoj ok ajnaʼoj taq winäq, chqä achkë rubʼanik yojrutoʼ ri etamabʼäl petenäq rkʼë Jehová?

RI ETAMABʼÄL rkʼë Jehová petenäq wä, y ryä rkʼë ronojel ran nyaʼ chqë. Santiago 1:5 nuʼij: ‹We kʼo jun qachʼalal chikojöl ri nnaʼ chë kʼa kʼo na naʼoj ri nkʼatzin che rä, tukʼutuj kʼa che rä Dios. Y ryä kan ma xtpoqonaj ta xtuyaʼ pä›. Jun rubʼanik rchë yoj ok ajnaʼoj taq winäq ya riʼ nqayaʼ qʼij chë Jehová yojrupixabʼaj. Ri etamabʼäl nyaʼ Jehová yojrutoʼ rchë ma yojqa ta chpan ri itzel taq bʼanobʼäl chqä nkowirisaj qachbʼilanïk rkʼë ryä (Proverbios 2:10-12). Chqä xkojrutoʼ rchë xtqïl qakʼaslemal ‹xtbʼä qʼij xtbʼä säq› (Judas 21).

2. ¿Achkë yojtoʼo rchë nqaloqʼoqʼej ri pixaʼ nuyaʼ Dios?

2 Rma xa yoj ajmakiʼ chqä jujun wä rubʼanik yojkʼiytisan pä, kʼïy mul ma ütz ta nqatzʼët taq yojpixabʼäx o nqanaʼ chë ma nkʼatzin ta chqë. Ye kʼa taq nqatzʼët chë kʼo utzil nkʼän pä pa qawiʼ, más nqaloqʼoqʼej chqä nqʼalajin chqawäch chë ya riʼ jun rubʼanik nukʼüt Dios chë yojrajoʼ. Proverbios 3:11 chqä 12 nuʼij: «Walkʼwal, ma tatzelaj rupixaʼ Jehová». Chqä nuʼij: «Jehová yerupixabʼaj ri yerajoʼ». Ma tqamestaj chë Jehová xa ütz nrajoʼ pa qawiʼ (taskʼij ruwäch  Hebreos 12:5-11). Rma ryä ütz ütz retaman qawäch, kan pa rubʼeyal ri pixabʼanïk nyaʼ chqë. Chpan re tzijonem reʼ xtqatzʼët kajiʼ rubʼanik nqasmajij ri pixabʼanïk: 1) Naqʼïl awiʼ, 2) kipixabʼanïk ri teʼej tataʼaj, 3) ri pixabʼanïk nyaʼöx pa congregación, 4) ri tijoj poqonal nkʼän pä ri ma nanmaj ta tzij.

NQAKʼÜT CHË KʼO QANAʼOJ TAQ NQAQʼÏL QIʼ

3. ¿Achkë rubʼanik yetoʼon ri teʼej tataʼaj rchë chë ri kalkʼwal yekowin nkiqʼïl kiʼ? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

3 Chpan ri naqʼïl awiʼ ntok ri yakowin nasmajij anaʼoj chqä achʼobʼonik. Ye kʼa ma yojaläx ta rkʼë ri naʼoj riʼ, rma riʼ nkʼatzin nqatjoj qiʼ chrij. Reʼ achiʼel taq jun akʼal najin ntjoj riʼ rchë nbʼä chrij bicicleta. Pa naʼäy, ri teʼej o tataʼaj nuchäp ri bicicleta rchë ma ntzaq ta ri akʼal. Ye kʼa taq eqal eqal ntamaj pä, ri ruteʼ o rutataʼ eqal nusqʼopij qa. Taq nutzʼët chë ri akʼal nkowin chik nkʼwaj ri bicicleta xtuyaʼ qʼij chë xtbʼä ruyonïl. Ke riʼ chqä nbʼanatäj taq ri teʼej tataʼaj yekitjoj ri kalkʼwal rkʼë Ruchʼaʼäl Dios, we ma nikʼo ta kikʼuʼx rkʼë ri tijonïk nkiyaʼ chkë, xkekitoʼ ri kalkʼwal rchë xtkʼojeʼ kinaʼoj chqä xkekowin xtkiqʼïl kiʼ chwäch itzel taq bʼanobʼäl (Efesios 6:4).

4, 5. a) Rchë nakʼwaj jun kʼaslemal ri nqa chwäch Dios, ¿achkë rma nkʼatzin naqʼïl awiʼ? b) ¿Achkë rma ma ütz ta yojkanaj pa bʼis taq yojsach?

4 Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri kʼo chik kijunaʼ nkitamaj ruwäch Jehová. Tapeʼ yekowin wä nkiqʼät kiʼ chkiwäch jujun bʼanobʼäl, majanä wä nkiʼän ta jontir ri nqa chwäch Dios. Ye kʼa taq nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Cristo chqä nkikʼwaj jun kʼaslemal ri nqa chwäch Jehová, xkerutoʼ rchë xtkʼuqeʼ kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios (Efesios 4:23, 24). Ri natamaj naqʼïl awiʼ janina ruqʼij, rma yojrutoʼ rchë nqayaʼ qa ‹rubʼanik ronojel ri ma nqa ta chwäch Dios y ronojel ri itzel taq raynïk rchë re Ruwachʼulew›. Chqä yojrutoʼ rchë nqakʼwaj jun kʼaslemal choj, jun kʼaslemal ri nqa chwäch Dios (Tito 2:12).

5 Kantzij na wä, jontir xa yoj ajmakiʼ (Eclesiastés 7:20). Rma riʼ we yojsach ma ntel ta chë tzij chë ma yojkowin ta nqaqʼïl qiʼ. Proverbios 24:16 nuʼij: «Ri winäq jïk rukʼaslemal rkʼë jubʼaʼ xttzaq wuquʼ mul y xtkowin xtkatäj chik äl». ¿Achkë ntoʼo rchë? Yë ri loqʼoläj espíritu, ma ruchuqʼaʼ ta ryä (taskʼij ruwäch 2 Corintios 4:7). Jun chkë ri naʼoj nwachin rkʼë ri espíritu riʼ yë ri naqʼïl awiʼ.

6. ¿Achkë yojtoʼo rchë xtqa chqawäch xtqatjoj qiʼ chrij le Biblia? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

6 Rchë nqatamaj nqaqʼïl qiʼ nkʼatzin yojchʼo rkʼë Dios, nqaskʼij ruwäch le Biblia chqä yojchʼobʼon chrij ri nqaskʼij. Ye kʼa ¿achkë ütz naʼän we kʼayew nuʼän chawäch natjoj awiʼ chrij le Biblia? O ¿achkë naʼän we ma nqa ta chawäch naʼän riʼ? Ma tuʼän kaʼiʼ akʼuʼx. Jehová xkarutoʼ rchë xtarayij xtatjoj awiʼ chrij Ruchʼaʼäl we xtayaʼ qʼij che rä (1 Pedro 2:2). Naʼäy, taʼij che rä chë karutoʼ rchë natäj aqʼij natjoj awiʼ chrij Ruchʼaʼäl. Rukaʼn, tabʼanaʼ ri xakʼutuj che rä. Rkʼë jubʼaʼ ütz natikirsaj ri tijonïk rkʼë jun kayoxiʼ minutos, ke riʼ eqal eqal más xtqa chawäch xtaʼän chqä jaʼäl xtanaʼ. Chqä xtanaʼ kiʼkʼuxlal taq xkachʼobʼon chrij ri utziläj taq naʼoj ye kʼo rkʼë Jehová (1 Timoteo 4:15).

7. ¿Achkë rubʼanik yarutoʼ ri naqʼïl awiʼ rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

7 Ri naqʼïl awiʼ yarutoʼ chqä rchë naqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová. Tqatzʼetaʼ ri xuʼän jun tataʼaj ri ma kan ta kiʼ wä chik rukʼuʼx nutzijoj le Biblia. Rma nrajoʼ wä nunaʼ chik kiʼkʼuxlal, xuyaʼ chwäch ran nuʼän ri precursorado regular. Rchë riʼ, naʼäy xuskʼij kiwäch qawuj ri yechʼo chrij ri precursorado chqä xkʼutuj rutoʼik che rä Jehová. Riʼ xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chqä xukowirsaj  rachbʼilanïk rkʼë Jehová. Taq xkowin, xuʼän ri precursorado auxiliar chqä xuyaʼ ran chrij ri nrajoʼ nbʼeruqʼiʼ y ma xuyaʼ ta qʼij chë kʼo ta jun xqʼato rchë. Ronojel riʼ xutoʼ rchë xbʼeʼok precursor regular.

KEʼIKʼIYTISAJ RI IWALKʼWAL RKʼË RI RUPIXABʼANÏK JEHOVÁ

Ri akʼalaʼ ma pa kilaxik ta nkitamaj pä ri ütz chqä ri itzel, rma riʼ kʼo chë natjoj ki-conciencia. (Tatzʼetaʼ ri peraj 8).

8-10. a) ¿Achkë yetoʼo ri teʼej tataʼaj rchë yekitjoj kalkʼwal rkʼë ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová? b) ¿Achkë nkitamaj ri teʼej tataʼaj chrij ri xuʼän Noé?

8 Ri teʼej tataʼaj kʼo chë yekikʼiytisaj ri kalkʼwal rkʼë ri pixaʼ nuyaʼ Jehová (Efesios 6:4). Reʼ kʼayew nuʼän chkiwäch rma ri Ruwachʼulew nujnäq chë itzelal (2 Timoteo 3:1-5). Ri akʼalaʼ ma pa kilaxik ta kitaman pä achkë ri ütz chqä ri itzel, rma riʼ nkʼatzin ntjöx ki-conciencia. Rchë riʼ nkʼatzin yepixabʼäx (Romanos 2:14, 15). Jun wuj ri ntzijon chrij le Biblia nuʼij chë ri «pixabʼanïk» pa chʼaʼäl griego ntel chqä chë tzij natjoj jun akʼal rchë ntok jun achï o jun ixöq ütz runaʼoj.

9 Taq ri teʼej tataʼaj rkʼë ajowabʼäl yekipixabʼaj ri kalkʼwal, ri akʼalaʼ ütz nkinaʼ rma kitaman chë kʼo yechajin. Nkitamaj chë ma jontir ta ütz nkiʼän chqä chë ri xtkiʼän nukʼän pä ütz o itzel pa kiwiʼ. Rma riʼ kowan ruqʼij chë ri teʼej tataʼaj nkikanuj kinaʼoj rkʼë Jehová. Ri naʼoj chrij ri natjoj jun akʼal rkʼë bʼaʼ ma junan ta rma jalajöj qijatzul chqä xa yejalatäj taq yeqʼax ri junaʼ. Ye kʼa taq ryeʼ nkikanuj kitoʼik rkʼë Dios, ma nkʼatzin ta chë taqïl nkikʼutuj qa chkiwäch achkë rubʼanik nkikʼiytisaj ri kalkʼwal, nixta nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij ri naʼoj rchë le Ruwachʼulew.

10 Tqatzʼetaʼ ri xuʼän Noé. Taq Jehová xuʼij che rä chë tubʼanaʼ ri arca, Noé kʼo wä chë xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij Jehová rma ma jun bʼey rubʼanon ta jun arca. Rma riʼ kʼo chë xuʼän jontir ri xbʼix che rä (Génesis 6:22). ¿Achkë utzil xrïl? Ryä chqä ru-familia xekolotäj. Chqä ri xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij Jehová xutoʼ rchë xok jun utziläj tataʼaj. Ütz ütz xerutjoj ralkʼwal chqä xuyaʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chkiwäch. Kʼayew na wä xuʼän chwäch Noé xuʼän riʼ rma taq majanä wä tpë ri Nimaläj Jöbʼ le Ruwachʼulew ruyon itzelal kʼo chwäch (Génesis 6:5).

11. ¿Achkë xkekowin xtkiʼän ri teʼej tataʼaj we xtkikanuj kitoʼik rkʼë Jehová rchë yekitjoj ri kalkʼwal?

11 Rït teʼej o tataʼaj, ¿achkë rubʼanik xtaʼän achiʼel qäs nuʼij Dios? Takanuj atoʼik rkʼë Jehová. Tayaʼ qʼij chë yarutoʼ rchë yatjoj awalkʼwal rkʼë ri pixaʼ ruyaʼon chpan Ruchʼaʼäl chqä pa rutinamit. Rkʼë bʼaʼ jun qʼij ri awalkʼwal xtkimatyoxij chawä. Jun qachʼalal xuʼij: «Janina nmatyoxij ri rubʼanik xinkikʼiytisaj pa ri nteʼ nataʼ. Ryeʼ xkitäj kiqʼij chë ri xkikʼüt chi nwäch kan xapon pa wan. Rma riʼ komä kʼuqül nukʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios». Ye kʼa, tapeʼ ri teʼej tataʼaj nkitäj kiqʼij rchë yekitoʼ kalkʼwal, ye kʼo akʼalaʼ nkiyaʼ qa Jehová. Ri teʼej tataʼaj ri kibʼanon ronojel ri najowatäj, ütz nkiyaʼ chwäch kan chë ma kimak ta ryeʼ we jun kalkʼwal nyaʼ qa Jehová. Ütz chqä nkiyaʼ pa kijolon chë rkʼë jubʼaʼ  jun qʼij ri kalkʼwal xttzolin pä pa congregación.

12, 13. a) ¿Achkë rubʼanik nkikʼüt ri teʼej tataʼaj chë nkinmaj rutzij Dios taq nelesäx qa jun kalkʼwal pa congregación? b) ¿Achkë utzil xrïl jun familia rma ri teʼej tataʼaj xkinmaj rutzij Jehová?

12 Taq ri teʼej tataʼaj nelesäx qa jun kalkʼwal pa congregación, ya riʼ taq más kʼayew nuʼän chkiwäch nkinmaj tzij. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq. Ri ral xuyaʼ qa rachoch chqä xesäx qa pa congregación. Ryä nuʼij: «Yenkanuj wä tzijonem chkipan qawuj rma nwajoʼ wä nyaʼ che rä wal, xinbʼän riʼ xa xuʼ rchë xinwajoʼ xikʼojeʼ rkʼë ryä chqä rkʼë numam». Ri rachijil ri qachʼalal rkʼë ajowabʼäl xuʼij che rä chë ma pa kiqʼaʼ ta chik ryeʼ kʼo wä rchë nkitoʼ. Chqä xuʼij chë más ruqʼij nkinmaj rutzij Jehová, ke riʼ ma xtkiqʼät ta ri pixabʼanïk xyaʼöx pa ruwiʼ.

13 Xeqʼax ri junaʼ, ri kimiʼal xtzolin chik pa congregación. Ri teʼej nuʼij: «Komä ronojel qʼij yiruskʼij o nutäq pä mensajes chwä. Chqä kʼo qaqʼij chwäch rma retaman chë xqaʼän ri nrajoʼ Jehová. Kan ütz qakʼwan qiʼ rkʼë». We rït kʼo jun awalkʼwal elesan qa pa congregación, ¿xtakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij Jehová rkʼë ronojel awan o xa chrij anaʼoj rït? (Proverbios 3:5, 6). Ma tamestaj chë ri pixaʼ nuyaʼ Jehová nukʼüt chë janina runaʼoj chqä chë janina yojrajoʼ. Chqä chë Jehová xuyaʼ pä Jesús rchë yeruköl ri winäq, yajün ri awalkʼwal rït, rma ryä ma nrajoʼ ta chë kʼo ta jun winäq nchup ruwäch (taskʼij ruwäch 2 Pedro 3:9). Rma riʼ, teʼej tataʼaj, tikʼuqbʼaʼ ikʼuʼx chrij ri pixabʼanïk chqä ri toʼïk nuyaʼ Jehová tapeʼ kʼo mul kʼayew nuʼän chiwäch. Tiyaʼ ruqʼij rupixaʼ Jehová chqä ma tipabʼaʼ iwiʼ chwäch.

RI PIXABʼANÏK NYAʼÖX PA CONGREGACIÓN

14. ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ Jehová rkʼë ri samajel xchaʼöx qa rma Jesús?

14 Jehová kʼïy rubʼanik rukʼutun chë yeruchajin chqä ruyaʼon kitjonïk ri rusamajelaʼ. Ryä xuchaʼ Jesús rchë nchajij ri congregación. Y Jesús xuchaʼ qa jun samajel rchë yojrutjoj chrij le Biblia (Lucas 12:42). Ri samajel riʼ nukʼwaj qabʼey chqä nuyaʼ utziläj taq pixaʼ chqë. Rkʼë jubʼaʼ rït kʼo jun tzijonem akʼaxan o askʼin ruwäch jun qawuj ri yat rutoʼon rchë ajalon rubʼanik yachʼobʼon o rubʼanik akʼaslemal. We rït abʼanon riʼ kiʼ akʼuʼx tabʼanaʼ, rma rït tajin nayaʼ qʼij chë Jehová yarupixabʼaj (Proverbios 2:1-5).

15, 16. a) ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqïl utzil rkʼë ri samaj nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey? b) ¿Achkë ütz nqaʼän rchë chë ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë kiʼkʼuxlal nkiʼän kisamaj?

15 Cristo chqä yeruchaʼon ukʼwäy taq bʼey rchë yekichajij ri congregación. Le Biblia nuʼij chë ryeʼ ye achiʼel jun spanïk yaʼon pä chqë (Efesios 4:8, 11-13). ¿Achkë ütz nqaʼän röj rchë nqïl utzil rma kisamaj? Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij kikʼuqbʼäl kʼuʼx chqä rubʼanik kikʼaslemal. Chqä tqanmaj kitzij taq yojkipixabʼaj rkʼë le Biblia (taskʼij ruwäch Hebreos 13:7, 17). Ma tqamestaj chë ri ukʼwäy taq bʼey yojkajoʼ chqä nkajoʼ chë kuw nuʼän qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Jun tzʼetbʼäl, we nkitzʼët chë ma yojapon ta chik pa molojriʼïl o ma kiʼ ta chik qakʼuʼx, chaninäq xkojkitoʼ. Xtkiyaʼ kixkïn chqë, xtkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chqä xkojkitoʼ rkʼë le Biblia. Rma riʼ ri ukʼwäy taq bʼey yeruyaʼon Jehová jun rubʼanik nukʼüt chë janina yojrajoʼ. ¿Ke riʼ chqä natzʼët rït?

16 Kʼïy mul kʼayew nuʼän chkiwäch ri ukʼwäy taq bʼey yojkipixabʼaj. Kojchʼobʼon chrij ri profeta Natán. Ryä kʼayew na wä xuʼän chwäch xtzijon rkʼë David, ri qʼatöy tzij, rma David xrajoʼ xrewaj jun nüm rumak (2 Samuel 12:1-14). Ri apóstol Pablo chqä kʼayew na wä xuʼän chwäch xtzijon rkʼë ri apóstol Pedro rchë xuchojmij runaʼoj, rma Pedro más xerajoʼ ri judíos (Gálatas 2:11-14). Rma riʼ, ¿achkë rubʼanik yatoʼon rït rchë ma kʼayew ta nkiʼän kisamaj ri ukʼwäy taq bʼey? Taqasaj awiʼ, takʼaxaj ri pixaʼ nkiyaʼ  chawä chqä kamatyoxin chkë. Tatzʼetaʼ chë ri toʼïk nkiyaʼ chawä, ya riʼ jun rubʼanik nukʼüt Jehová chë yarajoʼ. Ke riʼ xtawïl utzil chqä ri ukʼwäy taq bʼey kiʼ kikʼuʼx xtkiʼän kisamaj.

17. ¿Achkë rubʼanik xkitoʼ jun qachʼalal ri ukʼwäy taq bʼey?

17 Jun qachʼalal ixöq nuʼij chë rma ri kʼayewal xerïl pä pa rukʼaslemal, janina kʼayew nuʼän chwäch nnaʼ ajowabʼäl chrij Jehová chqä janina bʼis nunaʼ pa ran. Ryä nuʼij: «Ntaman wä chë kʼo chë yitzijon kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey. Ryeʼ ma xechapon ta chwä, pa rukʼexel riʼ xa xkikʼuqbʼaʼ nukʼuʼx. Taq nkʼis ri molojriʼïl, tapeʼ kʼo kisamaj, kʼo wä jun chkë ryeʼ nkʼutun chwä achkë nbʼanon. Rma ri nqʼaxan pä ojer, kan kʼayew nuʼän chi nwäch nnmaj chë Jehová yirajoʼ. Ye kʼa Jehová rukusan ri congregación chqä ri ukʼwäy taq bʼey rchë nukʼüt chi nwäch chë yirajoʼ. Ronojel mul nkʼutuj che rä Jehová chë kirutoʼ rchë majun bʼey xtinyaʼ ta qa».

RI KʼAYEWAL NKʼÄN PÄ RI MA NANMAJ TA TZIJ

18, 19. ¿Achkë tzʼetbʼäl yekʼutü chë we ma nqanmaj ta tzij kʼo tijoj poqonal nukʼän pä pa qawiʼ?

18 Kantzij na wä chë taq yapixabʼäx kʼo mul ntiʼon awan rma, ye kʼa we ma nanmaj ta tzij, más tijoj poqonal xtukʼän pä pa awiʼ (Hebreos 12:11). Tqatzʼetaʼ kaʼiʼ tzʼetbʼäl: Caín chqä Sedequías, ri qʼatöy tzij. Taq Jehová xutzʼët chë Caín itzel nunaʼ che rä ruchʼalal chqä nrajoʼ nukamsaj, xuʼij che rä: «¿Achkë rma kan meqʼernäq awkʼë chqä yabʼison? We najäl anaʼoj chqä naʼän ri ütz, ütz xtintzʼët ri xtaʼän. Ye kʼa we ma xtaʼän ta ri ütz, ri mak kʼo pä chawij chqä nrajoʼ yaruchäk. Y rït, ¿xkakowin xkachʼakon chrij?» (Génesis 4:6, 7). Caín ma xnmaj ta rutzij Jehová, ke riʼ xukamsaj ruchaʼqʼ. Reʼ xuʼän chë janina kʼayewal chqä tijoj poqonal xukʼän pä pa ruwiʼ (Génesis 4:11, 12). Xa ta Caín xnmaj ta ri pixabʼanïk xuyaʼ Jehová che rä, ma ta xeruqʼaxaj kʼïy kʼayewal.

19 Sedequías xok jun itzel qʼatöy tzij chqä xa xuxiʼij riʼ. Ryä xqʼato tzij taq janina kʼayewal kʼo pa Jerusalén. Ri profeta Jeremías kʼïy mul xuʼij che rä chë ma tuʼän ta chik ri itzelal, ye kʼa ryä ma xnmaj ta ri pixabʼanïk xyaʼöx che rä y rma riʼ kʼïy tijoj poqonal xrïl (Jeremías 52:8-11). Kikʼë re tzʼetbʼäl reʼ, nqʼalajin chë Jehová ma nrajoʼ ta nqïl tijoj poqonal * (taskʼij ruwäch Isaías 48:17, 18 chpan ri nota).

20. ¿Achkë xtbʼanatäj kikʼë ri winäq ri yetzelan rupixabʼanïk Dios, chqä ri xtkiyaʼ kixkïn che rä?

20 Komä, ye kʼïy winäq nkitzelaj ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová. Ye kʼa, xa jubʼaʼ chik apo, ri ke riʼ kinaʼoj, xtyaʼöx tijoj poqonal pa kiwiʼ (Proverbios 1:24-31). Rma riʼ, tqayaʼ qaxkïn che rä ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová, ke riʼ xkoj ok ajnaʼoj taq winäq. Proverbios 4:13 nuʼij achkë kʼo chë nqaʼän rkʼë ri pixabʼanïk, nuʼij: «Kuw tachapaʼ chqä kan takʼoloʼ, rma ya riʼ xtyaʼo akʼaslemal».

^ parr. 19 Isaías 48:17, 18: «Ya reʼ nuʼij Jehová, ri Akolonel chqä ri Loqʼoläj: ‹Rïn Jehová ri a-Dios, ri yatintjoj rchë nawïl utzil pa akʼaslemal chqä ri nbʼin chawä achkë bʼey kʼo chë nakʼwaj. Xa ta rït nayaʼ axkïn che rä ri nupixaʼ, ri uxlanibʼäl kʼuʼx xtkʼojeʼ awkʼë xtuʼän ta achiʼel jun raqän yaʼ, chqä ri chojmilal xtkʼojeʼ awkʼë xtuʼän ta achiʼel ruwiʼ ri mar›».