¿Ütz ütz askʼin kiwäch ri wuj Ri Nyaʼon Rutzijol ri yeʼelenäq pä pa jun kayoxiʼ ikʼ qa? Tatzʼetaʼ we yakowin yeʼaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ:

Rchë ütz ütz yojbʼixan, ¿achkë ütz nqaʼän?

Choj tqapabʼaʼ ri qajolon y ütz ütz tqayakaʼ ri qawuj rchë bʼix, tqajqʼaj ruxla yaʼ, ütz ütz tqajaqaʼ ri qachiʼ, kʼa riʼ kuw kojbʼixan. Ke riʼ kʼo quchuqʼaʼ xkojbʼixan (w17.11, ruxaq 5).

¿Achkë nukʼüt chqawäch chë ri tinamït kichë tobʼäl yejachon wä chwäch Israel chqä chë ri bʼey kan ütz kibʼanon?

Ri waqiʼ tinamït kichë tobʼäl yejachon wä pa tinamït Israel. Ri bʼey rchë yatapon chkipan ri tinamït riʼ kan jaʼäl kibʼanon. Riʼ xuʼän chë ma kʼayewal ta xeʼapon ri winäq ri xkajoʼ kitoʼik (w17.11, ruxaq 14).

¿Achkë rma nqaʼij chë Salmo 118:22 nchʼö chrij rukʼasojinïk Jesús?

Ri winäq xkitzelaj Jesús rma ma xkinmaj ta chë yë ryä ri Mesías, rma riʼ xkikamsaj. Y rchë ntok ri abʼäj ‹kan más kʼatzinel che rä ri jay› kʼo chë xkʼasöx rma Jehová (w17.12, ruxaq 9 chqä 10).

¿Xkʼatzin komä chë rkʼë rijatzul jun naʼäy akʼal xpë wä ri Mesías?

Kʼo mul kan ke riʼ wä xbʼanatäj, ye kʼa ma ronojel ta mul. Ri judíos jaʼäl wä kitaman riʼ, rma ryeʼ kitaman wä chë ri Cristo xtpë rkʼë rijatzul David, ri rukʼajol más koʼöl Jesé (w17.12, ruxaq 14 chqä 15).

¿Achkë rma ma itzel ta chë jun cristiano nrajoʼ qa riʼ?

Kʼo chë yeqajoʼ ri nikʼaj chik winäq achiʼel nqajoʼ qa qiʼ röj (Mar. 12:31). Y ri achiʼaʼ kʼo chë yekajoʼ ri kixjaylal achiʼel nkajoʼ qa kiʼ ryeʼ (Efesios 5:28). Ye kʼa kʼo chë nqachajij qiʼ, rma rkʼë jubʼaʼ, kan xtqʼax ruwiʼ ri ajowabʼäl xtqanaʼ qa chqij (w18.01, ruxaq 23).

¿Achkë ütz nqaʼän rchë nkʼuqeʼ más qakʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios?

Kʼo chë nqatjoj qiʼ chrij Ruchʼaʼäl Dios, yojchʼobʼon chrij ri nqaskʼij chqä yeqasmajij ri nqatamaj. Chqä tqayaʼ qʼij chë ri loqʼoläj ruchuqʼaʼ Dios nukʼwan qabʼey chqä tqamatyoxij y tqayaʼ qʼij chkë ri qachʼalal yojkitoʼ (w18.02, ruxaq 26).

We xqaʼij yän chë xkojbʼä che rä jun invitación, ¿achkë ütz nqaʼän chqä achkë rma?

We xqaʼij yän chë yojbʼä che rä jun invitación, ma tqatzolij qiʼ (Salmo 15:4). Majun rma nqaʼij chë ma yojbʼä ta xa xuʼ rma kʼo chik jun xukʼüt pä riʼ chqawäch. Rma ri xojbʼanö invitar rkʼë jubʼaʼ kʼïy samaj xuʼän chrij ri nrajoʼ nuyaʼ chqë (w18.03, ruxaq 18).

¿Achkë nkitamaj ri ukʼwäy taq bʼey chqä ri toʼonelaʼ chrij Timoteo?

Timoteo kantzij xerajoʼ ri winäq chqä xuyaʼ ri Ajawaren pa naʼäy. Xuyaʼ ran chrij ruyaʼik ruqʼij Jehová chqä xusmajij ri xtamaj. Ma xtnabʼaʼ ta rutjonïk chrij Ruchʼaʼäl Dios chqä xuyaʼ qʼij chë yë ru-espíritu Jehová xukʼwan rubʼey. Ye kʼa ma xa xuʼ ta ri ukʼwäy taq bʼey ütz nkikʼän kinaʼoj chrij Timoteo, jontir röj ütz chqä nqakʼän qanaʼoj chrij (w18.04, ruxaq 13 chqä 14).